| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javkanje 1 javni 1 jaz 80 je 4448 jecaje 1 jecajocega 1 jecajocim 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4448 je 2451 in 2012 se 1008 v | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances je |
Chapter
1 MimoZ | MIMO ŽIVLJENJA~Ob prazniku je bilo, veselem, poletnem; 2 MimoZ | povesil sem oči, ker me je bilo sram te pustosive osamljenosti 3 MimoZ | prazniški šum. In vendar je bilo do ceste komaj par 4 MimoZ | vesel smehljaj; moj obraz pa je ostal miren, moje oči se 5 MimoZ | se niso nasmehnile. Kar je šumelo, kar se je lesketalo 6 MimoZ | nasmehnile. Kar je šumelo, kar se je lesketalo tam zunaj v soncu, 7 MimoZ | lesketalo tam zunaj v soncu, mi je bilo tuje; ljudje, ki so 8 MimoZ | ljubezni... ~Tisto leto je bila poletna moda jako okusna. 9 MimoZ | širokimi ob gležnjih, tako da je bila roka gola do komolca, 10 MimoZ | roka gola do komolca, če se je vzdignila; krilo tesno, 11 MimoZ | Hej? Ne, bratec, to vse ti je tuje, nedosegljivo za zmerom! ~ 12 MimoZ | zmerom! ~Omeglilo se mi je bilo oko za trenotek; morda 13 MimoZ | oko za trenotek; morda se je bil porodil -- hipna senca -- 14 MimoZ | nezavednega življenja. Zazibalo se je nekoliko, vztrepetalo je -- 15 MimoZ | je nekoliko, vztrepetalo je -- in spet sem gledal hladán 16 MimoZ | miren -- v tisto sonce, ki je sijalo zunaj tako tuje tujemu 17 MimoZ | svetli izložbi? Prijetno je človeku, če ima pred sabo 18 MimoZ | rosnooka? Postoj, -- kam se je bil izgubil tvoj pogled? 19 MimoZ | Videl sem pogled, utrnil se je bil nenadoma iz čistega 20 MimoZ | nenadoma iz čistega očesa in je ugasnil... in bilo mi je, 21 MimoZ | je ugasnil... in bilo mi je, kakor da sem šel po livadi, 22 MimoZ | mlado, rosnooko?... Ugasnil je bil nečisti pogled in se 23 MimoZ | bil nečisti pogled in se je spet vžgal in je gorel v 24 MimoZ | pogled in se je spet vžgal in je gorel v široko odprtih, 25 MimoZ | in našminkana; koketno se je zibalo telo, levica je privzdigala 26 MimoZ | se je zibalo telo, levica je privzdigala krilo do kolena... 27 MimoZ | njen pogled, brezizrazen je, plaho, komaj zavedno iščoč, 28 MimoZ | globoke struge. Iztegnila je roko, upognila je glavo, 29 MimoZ | Iztegnila je roko, upognila je glavo, da bi se branila; 30 MimoZ | iztegnjene roke; pogreznila se je tiho, izginila je... ~To 31 MimoZ | pogreznila se je tiho, izginila je... ~To je bila ena sama 32 MimoZ | tiho, izginila je... ~To je bila ena sama karikatura 33 MimoZ | tako dolgočasno prazniško, je bilo zmerom bolj zanimivo. 34 MimoZ | sonce veselo; težka, soparna je bila njegova svetloba, svetili 35 MimoZ | belo rožo v gumbnici. Hodil je prej nalahko sključen, kakor 36 MimoZ | nalahko sključen, kakor je bilo takrat v modi, smehljal 37 MimoZ | takrat v modi, smehljal se je koketno pod črnimi brčicami; 38 MimoZ | črnimi brčicami; nameril se je bil za dekletcem mladim, 39 MimoZ | glej, zmerom bolj upognjen je bil njegov hrbet -- čudo 40 MimoZ | žarku poželenja. Iztegnil je bil nekoliko roko, išče 41 MimoZ | plešasto glavo sem videl, ki se je zamajala, vzdignila, utonila 42 MimoZ | se ni poznalo v gneči, da je utonil -- kakor da bi se 43 MimoZ | njegov komolec. Oblečen je -- kaj nisem bil tudi jaz 44 MimoZ | oblečen nekoč? Ne... to je pač le spomin iz tistega 45 MimoZ | laseh, suknjo odpeto; morda je bil tudi moj obraz takrat, 46 MimoZ | No on ne postane, sam si je bil zapisal usodo, podpisal 47 MimoZ | sodbo, Bog z njim! Prišel je mimo svetilke na oglu; tam 48 MimoZ | mimo svetilke na oglu; tam je množica najgostejša -- kakor 49 MimoZ | silijo k luči! In zasijala je luč tudi na njegov obraz, 50 MimoZ | tudi na njegov obraz, vsega je polila z gorko, rdečo krvjo!... 51 MimoZ | rdečo krvjo!... Postani, še je čas! Bog z njim, nisem njegov 52 MimoZ | bil rinil v gnečo... Že je raztrgana, razcapana njegova 53 MimoZ | pleča so se zožila, glava se je povesila; roke, tresoče, 54 MimoZ | Nič tragike -- smešen je bil! Kuštravi lasjé, mokri 55 MimoZ | svetlih grivah in kapalo je od njih na nos, na ustnice; 56 MimoZ | na ustnice; oči -- kje je vaš žarki ogenj? -- so buljile 57 MimoZ | radost in čudo očem... Tako je bilo: moja tiha, temna koliba 58 MimoZ | zaspanim natakarjem vred se je vozila jadrno mimo okamenele 59 MimoZ | nogami, toda čarovni kolobar je začrtan, zarisan v zemljo 60 MimoZ | sledú bolečine -- očitno je, da je že popolnoma blazen 61 MimoZ | bolečine -- očitno je, da je že popolnoma blazen in se 62 MimoZ | proti cilju, kakor si ga je bil izmislil v svoji blaznosti... ~ 63 MimoZ | moje oči že trudne, ali pa je bila zares že legla večerna 64 MimoZ | Moja prijazna koliba se je vozila čudovito hitro, že 65 MimoZ | zunaj na v‚liki cesti; fant je dremal... vina, fant! ~Skozi 66 MimoZ | vina, fant! ~Skozi mrak se je vozila moja koliba, mimo 67 MimoZ | koliba, mimo široke ceste, ki je bila tako natlačena z okamenelimi 68 MimoZ | globoki jarek. Zdi se mi, da je bilo mesto že v daljni daljavi, 69 MimoZ | daljni preteklosti, in takrat je bila lepša, in takrat sem 70 MimoZ | mesto začarano. Spredaj je hodil človek v duhovskem 71 MimoZ | edini ni premikal nog; ali je bil spoznal brezuspešnost 72 MimoZ | tega početja, ali pa se je počutil dobro v svojem ozkem 73 MimoZ | Poznal sem te. Drugačen je bil tvoj pogled, bolj vesel 74 MimoZ | upanja v tvojih očeh, čas je blizu, tovariš od rojstva! 75 MimoZ | spačeni obraz. Sojeno ti je, torej padi, kakor padajo 76 BrezD | BREZ DOMA~Poleti je bilo, ob tistem času, ko 77 BrezD | Še letos pojdem dol," je dejal moj prijatelj in mi 78 BrezD | dom in zdi se mi, kakor da je domovina že zmerom bolj 79 BrezD | pojdem še letos..." ~Sanjal je o domovini kakor o svoji 80 BrezD | zvesti mladenki; sanjal je popotnik, ženin, hrepeneč 81 BrezD | hrepeneč v tujini. Glas se mu je tresel, ko mi je pripovedoval, 82 BrezD | Glas se mu je tresel, ko mi je pripovedoval, da pojde kmalu... 83 BrezD | že čez mesec dni. Govoril je in nekaj neizmerno lepega 84 BrezD | in nekaj neizmerno lepega je vstajalo pred njim. Obrazi, 85 BrezD | vstajalo pred njim. Obrazi, ki je bila na njih vsa rosna, 86 BrezD | otroška ljubezen... Vse je še tam kakor je bilo; tisto 87 BrezD | ljubezen... Vse je še tam kakor je bilo; tisto sonce, ki je 88 BrezD | je bilo; tisto sonce, ki je takrat veselo sijalo nji 89 BrezD | mu bila zardela, gledal je motno in nemirno. Njegovo 90 BrezD | polno slastí in bolečine, je objelo mene samega, stisnilo 91 BrezD | čudnem strahu... ~Takrat je nosil ogoljeno suknjo in 92 BrezD | poganjale po obrazu. Slikar je bil, toda moč njegova je 93 BrezD | je bil, toda moč njegova je bila šibka, plaha, v vetru 94 BrezD | iz njegovega srca. Slab je bil in boječ kakor otrok 95 BrezD | pokazal ljudem lepoto, ki je bila v njegovem srcu. Niti 96 BrezD | bolečini ni govoril; bilo ga je sram, tujca na vsem božjem 97 BrezD | pripovedoval o domovini, ki je sam ni poznal -- o bajni 98 BrezD | ga sam ni razumel, ki ga je slutilo komaj koprneče srce. 99 BrezD | komaj koprneče srce. Mislil je tuje misli in stvarjal tuja 100 BrezD | Kakor pred petimi leti je bil, samo da je nosil dostojno 101 BrezD | petimi leti je bil, samo da je nosil dostojno suknjo in 102 BrezD | redko brado. Dokopal se je bil do belega kruha. Videl 103 BrezD | nič podobna... Samevalo je drevó na previsokem hribu 104 BrezD | z njim... Slab in mehak je bil kakor prej in čas, ki 105 BrezD | bil kakor prej in čas, ki je prinašal vsako uro nove 106 BrezD | uro nove evangelije, ga je gnetel kakor testó -- samujočega, 107 BrezD | izza spečih trepalnic -- je zasijalo nekaj neznanega, 108 BrezD | neznanega, toplega; zatrepetala je lepota ki je bila v njegovem 109 BrezD | zatrepetala je lepota ki je bila v njegovem srcu in 110 BrezD | sem ga prašal. ~Ozrl se je z nemirnim pogledom v stran 111 BrezD | nemirnim pogledom v stran in je zardel. ~"Ne še..." ~In 112 BrezD | zardel. ~"Ne še..." ~In nato je nadaljeval hitro in z istim 113 BrezD | dni, ali pa še prej... Čas je; tako daleč, se mi zdi, 114 BrezD | tako daleč, se mi zdi, da je domovina že od mene in bojim 115 BrezD | iz glasu njegovega, kako je glodalo v njem globoko domotožje, 116 BrezD | prestrašil sem se, ko mi je pripovedoval. ~"Nekoč, predlanskim 117 BrezD | pripovedoval. ~"Nekoč, predlanskim je bilo, že ob pozni jeseni, 118 BrezD | na kolodvoru. Omotica me je bila obšla, opotekal sem 119 BrezD | pogledal v obraz... Žal mi je bilo potem in bolan sem 120 BrezD | bil..." ~Toliko trpljenja je bilo v njegovem pripovedovanju, 121 BrezD | njegovem pripovedovanju, da mi je bilo samemu težko pri srcu. 122 BrezD | težko pri srcu. Strah me je bilo... Ločila sva se in 123 BrezD | in gledal sem za njim, ko je šel počasi po široki, vroči 124 BrezD | proti predmestju... Privezan je bil z močno vrvjó in se 125 BrezD | tvojem srcu... ~In koprnenje je glodalo zmerom globlje; 126 BrezD | znamenja bolečine in stokal je v sanjah. ~******* ~ ~ 127 OPresc| davnih let... ~Lepo jutro je bilo, ko sem se vzdramil. 128 OPresc| ko sem se vzdramil. Sonce je sijalo, redki, nemirni jesenski 129 OPresc| in sem jo zakrpal, ker je bila razparana. Zunaj je 130 OPresc| je bila razparana. Zunaj je zaklical Lojze in vrgel 131 OPresc| se napotil. ~Deset let mi je bilo takrat, Lojze je bil 132 OPresc| mi je bilo takrat, Lojze je bil še mlajši. Ne vem, kakšen 133 OPresc| kakšen sem bil jaz, ali Lojze je bil zelo majhen in slab, 134 OPresc| majhen in slab, bel in nežen je bil v obraz in gledal je 135 OPresc| je bil v obraz in gledal je srepo z velikimi očmi. Dejal 136 OPresc| srepo z velikimi očmi. Dejal je, da bo slikar -- Bog vedi, 137 OPresc| slikar -- Bog vedi, o čem je sanjal. Zdaj je pač že mrtev, 138 OPresc| vedi, o čem je sanjal. Zdaj je pač že mrtev, ali pa se 139 OPresc| pač že mrtev, ali pa se je izgubil v svetu, ki je tako 140 OPresc| se je izgubil v svetu, ki je tako prostran. Postala sva 141 OPresc| sosedovo hišo in prišel je Tone, ki je imel tudi veliko 142 OPresc| hišo in prišel je Tone, ki je imel tudi veliko vrečo preko 143 OPresc| vrečo preko rame. Z njim je prišla njegova sestra Hanca. 144 OPresc| sestra Hanca. Najmanjša je bila izmed nas vseh; veliko 145 OPresc| vseh; veliko materino ruto je imela na glavi in izza rute 146 OPresc| imela na glavi in izza rute je gledal zelo droben, bolehen 147 OPresc| tako dolge poti. Toda šla je. ~Sprva se nismo ustavili 148 OPresc| hitro in veselo. Ponoči je deževalo in blato je cmokalo 149 OPresc| Ponoči je deževalo in blato je cmokalo pod bosimi nogami. 150 OPresc| hlače do kolen in Hanca si je izpodrecala krilo. Kmalu 151 OPresc| izpodrecala krilo. Kmalu se je vzdignil pred nami klanec 152 OPresc| pred nami klanec in pot je bila gladka, izmita. Tone 153 OPresc| gladka, izmita. Tone se je zadel z nogo ob kamen, sedel 154 OPresc| zadel z nogo ob kamen, sedel je ter si brisal s travo kri. 155 OPresc| brisal s travo kri. Pod nami je bila že vas in še dalje 156 OPresc| svetile bele trške hiše. Vse je bilo kakor umito, okopano; 157 OPresc| umito, okopano; prazniško se je lesketalo jabolko na zvoniku 158 OPresc| cerkve. Vseokoli nas pa je bila božja samota. ~Domenili 159 OPresc| loputali z durmi. ~Lojze se je bil domislil prvi. Gledal 160 OPresc| bil domislil prvi. Gledal je z velikimi očmi in je dejal: " 161 OPresc| Gledal je z velikimi očmi in je dejal: "Tam je vse drugače, 162 OPresc| velikimi očmi in je dejal: "Tam je vse drugače, tam za hribi. 163 OPresc| lepo diše; rjava skorja je razpokana kakor pri pogači... 164 OPresc| tako daleč!..." Zavila se je pot nekoliko navzdol v tiho 165 OPresc| ležale dolge lehe. In tako je izginila ravnina za nami, 166 OPresc| ali v tem trenotku, ko je vzrastel hrib med nami in 167 OPresc| nami in med ravnino, ki je bila naš pusti dom, smo 168 OPresc| smo utihnili. Drugačno je bilo vse življenje zdaj 169 OPresc| bili drugačni. Zgenilo se je v meni nejasno in boječe, 170 OPresc| smo dalje. ~Zdelo se nam je, da hodimo že dolgo. Neprestano 171 OPresc| že dolgo. Neprestano se je pot vzdigala in se je spet 172 OPresc| se je pot vzdigala in se je spet spuščala, zmerom je 173 OPresc| je spet spuščala, zmerom je bila enaka, enaki so bili 174 OPresc| oblaki so hiteli. ~Tone je skočil preko trnjeve meje 175 OPresc| skočil preko trnjeve meje in je pohitel na holm, da bi se 176 OPresc| bi se ozrl naokoli. ~"Tam je vas, zvonik se sveti!" je 177 OPresc| je vas, zvonik se sveti!" je zaklical. ~"Saj sem vedel, 178 OPresc| vedel, da pridemo kam!" je dejal Lojze mirno in šli 179 OPresc| mirno in šli smo dalje. ~Res je bila že blizu vas, ali nismo 180 OPresc| že blizu vas, ali nismo je mogli videti, dokler nismo 181 OPresc| dokler nismo bili tam, ker je bila skrita v drevju; samo 182 OPresc| samo mala, žalostna cerkev je stala na nizkem, okroglem 183 OPresc| holmu, krtini podobnem, in je vzdigala zvonik s pozlačenim 184 OPresc| pozlačenim jabolkom; vzdigal se je zvonik, pa se ni mogel vzdigniti 185 OPresc| vzdigniti visoko; presegel je komaj visoki oreh, ki je 186 OPresc| je komaj visoki oreh, ki je stal na pokopališču. ~Ozrli 187 OPresc| se tiščali k zidu; temno je bilo v veži, dišalo je po 188 OPresc| temno je bilo v veži, dišalo je po sveže pečenem kruhu. ~ 189 OPresc| smo očenaš, ali slišal se je skoro samo tenki glas Hančin, 190 OPresc| samo tenki glas Hančin, ki je stala spredaj in je sklenila 191 OPresc| ki je stala spredaj in je sklenila roke in se ni nič 192 OPresc| glava z veliko polhovko je pogledala iz sobe; zagodrnjalo 193 OPresc| pogledala iz sobe; zagodrnjalo je in duri so se zaprle. ~" 194 OPresc| se zaprle. ~"Počakajmo!" je dejal Tone in se je pomaknil 195 OPresc| Počakajmo!" je dejal Tone in se je pomaknil bliže proti pragu. 196 OPresc| veži, v temi, zaškripalo je nekaj in nato je prišla 197 OPresc| zaškripalo je nekaj in nato je prišla dekla; prinesla nam 198 OPresc| prišla dekla; prinesla nam je pehar suhih hrušk in četvero 199 OPresc| ploščatih in lepo dišečih. Dekla je bila debela, umazana in 200 OPresc| neprijazna ženska; pogledala nas je postrani, ni rekla nič in 201 OPresc| postrani, ni rekla nič in se je vrnila. Posedli smo v veži 202 OPresc| se napotili dalje. ~Vas je bila majhna, zelo blatna 203 OPresc| kupu kakor kokoši; in vse je bilo tiho, kakor da bi imeli 204 OPresc| vsaki hiši. Nekje ob vrtu se je prikazal fant, gledal je 205 OPresc| je prikazal fant, gledal je nekaj časa molče, nato je 206 OPresc| je nekaj časa molče, nato je zaklical nekaj z zategnjenim, 207 OPresc| smešno pojočim glasom, pobral je kamen ter ga zalučil za 208 OPresc| za nami. ~"Lakota beraška je dejal!" se je razjezil Tone, 209 OPresc| Lakota beraška je dejal!" se je razjezil Tone, hotel se 210 OPresc| razjezil Tone, hotel se je spustiti za njim, ali premislil 211 OPresc| za njim, ali premislil se je precej in je samo zakričal: " 212 OPresc| premislil se je precej in je samo zakričal: "Le pridi 213 OPresc| Tone sam ni vedel, kako si je izmislil "coklarja"; zasmejali 214 OPresc| drugo vežo. ~Ko smo molili, je stal pred nami širokopleč 215 OPresc| nami širokopleč fant in je opiral roke ob boke. Poslušal 216 OPresc| opiral roke ob boke. Poslušal je in gledal in se ni ganil. 217 OPresc| ganil. Ali ko smo nehali, se je počasi okrenil, vzel je 218 OPresc| je počasi okrenil, vzel je iz kota debelo palico in 219 OPresc| krajcarja in tudi v malhah je bilo že nekaj. Krajcarje 220 OPresc| že nekaj. Krajcarje nam je bila dala stara ženica, 221 OPresc| del rožnega venca; Tone pa je bil opazil, da sliši ženica 222 OPresc| sliši ženica slabo in zato je izpustil veliko število 223 OPresc| Saj nimamo toliko časa!" je dejal. ~Komaj smo bili spet 224 OPresc| smo bili spet na poti, se je že izgubila vas v drevju; 225 OPresc| tudi pes ni zalajal; ležala je mrtva tam in kakor na grobu 226 OPresc| tam in kakor na grobu se je svetil nad njo križ na nizkem 227 OPresc| na nizkem zvoniku. Zdaj je šlo strmo navzdol. Pot je 228 OPresc| je šlo strmo navzdol. Pot je bila tukaj široka, vsa razvožena 229 OPresc| razvožena in tako blatna, da je škropilo do suknje, ko smo 230 OPresc| zatišju, pod strmimi skalami, je bila kotlina, polna rumene 231 OPresc| polna rumene vode. Pot je vodila mimo v dolgo in ozko 232 OPresc| dolino, nečkàm podobno. ~Lepa je bila dolina, vsa zelena, 233 OPresc| strani, tam na rebri, se je svetilo dvoje, troje majhnih 234 OPresc| golobje. In prav sredi doline je tekel majhen potok, žuborel 235 OPresc| tekel majhen potok, žuborel je tiho, med vrbami skrit. 236 OPresc| med vrbami skrit. Tudi pot je bila lepa, gladka, z drobnim 237 OPresc| belimi peskom posuta. Ob poti je stala sredi doline nova 238 OPresc| smo pokleknili. Prijazno je bilo vse naokoli in tudi 239 OPresc| vse naokoli in tudi nam je bilo prijetno in lahko, 240 OPresc| na nas... ~Dobro se nam je godilo v tisti dolini. Ljudje 241 OPresc| sladko hruševko. Pred nami je stala debela kmetica in 242 OPresc| stala debela kmetica in nas je izpraševala. ~Ne vem, če 243 OPresc| izpraševala. ~Ne vem, če je še na svetu tista dolina; 244 OPresc| zdi se mi, kakor da bi je ne bilo več... ~Bili smo 245 OPresc| smo spet na poti, pod nami je bila dolina; še eno drevo, 246 OPresc| še en ovinek in nikjer je ni bilo več. Samotna pokrajina 247 OPresc| več. Samotna pokrajina se je razprostrla pred nami. Zgodilo 248 OPresc| razprostrla pred nami. Zgodilo se je takrat drugič, da smo postali 249 OPresc| so se spajali, sinjina se je izgubljala, kakor da bi 250 OPresc| svetla okna. ~"Deževalo bo!" je omenil Tone. ~Lojze in jaz 251 OPresc| nisva nič odgovorila. Kaj se je godilo v meni ob tistem 252 OPresc| vedi, ali čutil sem, da je mislil Lojze kakor jaz. ~" 253 OPresc| Le dalje, kamorkoli!" je mislil Lojze. "In če dežuje, 254 OPresc| če dežuje, naj!" ~Hanca je hodila zadaj; malo sključena 255 OPresc| hodila zadaj; malo sključena je bila in sopla je že "težko, 256 OPresc| sključena je bila in sopla je že "težko, ali nismo se 257 OPresc| tam na najvišjem holmu se je premikalo počasi in enakomerno 258 OPresc| kamenja, med katerim se je pretakala rumena dežnica. ~ 259 OPresc| neizmerna in zmerom enaka je bila pokrajina. ~"Kaj se 260 OPresc| Kaj se nismo izgubili?" je vprašala Hanca. Potna je 261 OPresc| je vprašala Hanca. Potna je bila v obraz in ustnice 262 OPresc| grebenu smo bili, videlo se je daleč naokoli. "Kako bi 263 OPresc| so sveti Trije kralji!" je tolažil Tone Hanco in sebe. 264 OPresc| visoko, zraven sivega neba je bila bela pičica, cerkev 265 OPresc| čaka tam. Samo troje hiš je, naokoli pa gozd samega 266 OPresc| zasvetile oči in tudi meni se je zasmejalo srce, Hanca pa 267 OPresc| zasmejalo srce, Hanca pa je pospešila korake. Same jablane 268 OPresc| malhah dovolj. Ali bilo je nekaj lepega -- tako sladko 269 OPresc| nekaj lepega -- tako sladko je bilo upanje... Ni treba, 270 OPresc| odpravili z doma. ~Tone, ki je bil doma zmerom lačen, je 271 OPresc| je bil doma zmerom lačen, je mislil na koruzni kruh, 272 OPresc| sladko hruševko; tudi Hanca je mislila tako -- tepena je 273 OPresc| je mislila tako -- tepena je bila zmerom, pestovala je 274 OPresc| je bila zmerom, pestovala je ves dan in se ni nikoli 275 OPresc| nikoli najedla; sanjala je pač o belem kruhu, o pisani 276 OPresc| sta molčala... ~Tudi Lojze je sanjal. Ali njegove sanje 277 OPresc| dvoje plamenov. Zato, ker je bil tak, se je pač klavrno 278 OPresc| Zato, ker je bil tak, se je pač klavrno izgubil, mislim... ~ 279 OPresc| smo. Tam po onem holmu se je vila bela pot v lepih ovinkih 280 OPresc| lepa in bela, kakor se nam je zdela prej. Morda je bilo 281 OPresc| nam je zdela prej. Morda je bilo takrat zasijalo nebo 282 OPresc| nebo izza oblakov. Blato je bilo osušeno samo zgoraj, 283 OPresc| osušeno samo zgoraj, ali ko je noga stopila, se je vdrla. 284 OPresc| ali ko je noga stopila, se je vdrla. Tudi trava je bila 285 OPresc| se je vdrla. Tudi trava je bila še mokra in časih se 286 OPresc| bila še mokra in časih se je stresla veja tam gori in 287 OPresc| nas. ~Velika kmečka hiša je stala tam sredi drevja; 288 OPresc| tam sredi drevja; spodaj je bila zidana, zgoraj lesena 289 OPresc| vedeli zakaj, ali bojazen nam je legala na srce. ~"No, pojdimo 290 OPresc| tja, v božjem imenu!" se je počasi osmelil Tone in je 291 OPresc| je počasi osmelil Tone in je stopil počasi. ~Tedaj je 292 OPresc| je stopil počasi. ~Tedaj je skočilo od nekod, od hleva 293 OPresc| zapodilo proti nam. Velik pes je bil, toda lajal ni, skočil 294 OPresc| bil, toda lajal ni, skočil je z velikim, tihim, mačjim 295 OPresc| mačjim skokom. En sam skok je bil; dolga vrv, ki je bil 296 OPresc| skok je bil; dolga vrv, ki je bil privezan na njej, ga 297 OPresc| bil privezan na njej, ga je potegnila siloma nazaj, 298 OPresc| siloma nazaj, tako da se je prevrnil. Nato je zalajal 299 OPresc| da se je prevrnil. Nato je zalajal hripavo, pognal 300 OPresc| zalajal hripavo, pognal se je vdrugič. ~Tone je bil zgrabil 301 OPresc| pognal se je vdrugič. ~Tone je bil zgrabil Hanco za roko, 302 OPresc| zgrabil Hanco za roko, da je padla, bežal je in jo je 303 OPresc| roko, da je padla, bežal je in jo je vlekel s seboj 304 OPresc| je padla, bežal je in jo je vlekel s seboj preko trave 305 OPresc| kamenja in blata. Malha se je odprla in jabolka so se 306 OPresc| iztresala, tudi koruzen hlebec je padel v blato; sredi bega 307 OPresc| padel v blato; sredi bega se je Lojze okrenil, pobral je 308 OPresc| je Lojze okrenil, pobral je hlebec in je tekel dalje. 309 OPresc| okrenil, pobral je hlebec in je tekel dalje. Bežali smo, 310 OPresc| ko smo se ustavili, Hanca je bila vsa blatna in opraskana 311 OPresc| napotili dalje. ~Pot pa je bila zmerom bolj pusta. 312 OPresc| zmerom bolj pusta. Navzdol je vodila zdaj, ali tako strma 313 OPresc| vodila zdaj, ali tako strma je bila in spolzka, da smo 314 OPresc| padali neprestano. Lojze se je zasmejal nekoč, ko je padel, 315 OPresc| se je zasmejal nekoč, ko je padel, toda umolknil je 316 OPresc| je padel, toda umolknil je precej, prestrašil se je 317 OPresc| je precej, prestrašil se je svojega glasu. Zdelo se 318 OPresc| svojega glasu. Zdelo se nam je prej, da je ravnina, ki 319 OPresc| Zdelo se nam je prej, da je ravnina, ki se je razprostirala 320 OPresc| prej, da je ravnina, ki se je razprostirala tam, čisto 321 OPresc| ravnina zmerom niže. Ozrl se je Tone nekoč in je videl, 322 OPresc| Ozrl se je Tone nekoč in je videl, da sedi Hanca zadaj 323 OPresc| Hanca zadaj v blatu. Sedela je in je gledala mirno. ~"No, 324 OPresc| zadaj v blatu. Sedela je in je gledala mirno. ~"No, Hanca?" ~ 325 OPresc| mirno. ~"No, Hanca?" ~Vstala je in tako smo šli dalje, zmerom 326 OPresc| debele sive nogavice. ~Sitno je bilo in žalostno, toda Lojze 327 OPresc| ne čutil žalosti. Dolga je pač pot in neprijetna, ali 328 OPresc| neprijetna, ali tudi konec je nekje... tista lepa dežela... 329 OPresc| začetka ne. Nekaj drugega je bilo v nas in z bolestjo 330 OPresc| in z bolestjo čutim, kaj je bilo... ~V širokem ovinku 331 OPresc| V širokem ovinku se je spustila pot v dolino in 332 OPresc| spustila pot v dolino in je zavila potem na levo, vzpenjala 333 OPresc| potem za hribom. Na desni pa je bila velika odprta ravan, 334 OPresc| vse strani, samotno drevo je stalo tupatam. In napotili 335 OPresc| preko ravni. ~Vodila nas je ozka in zelo blatna steza, 336 OPresc| ribniki velike luže; voda je bila čista, mirna, šopi 337 OPresc| rasli iz nje in tudi spodaj je rasla trava, videli smo... ~" 338 OPresc| videli smo... ~"Strah me je!" je rekla Hanca zadaj. 339 OPresc| videli smo... ~"Strah me je!" je rekla Hanca zadaj. Tudi 340 OPresc| Hanca zadaj. Tudi v meni se je zgenilo takrat -- tako prostrana 341 OPresc| takrat -- tako prostrana je bila ravan in tako mirna! ~ 342 OPresc| ni nihče... ~Razlila se je voda preko steze, mahoma 343 OPresc| smo stali pred njo, nismo je bili ugledali prej. Od brega 344 OPresc| položene deske, voda jih je pokrivala in majhni valčki 345 OPresc| delali so se mehurji in trava je nalahko vztrepetavala. ~ 346 OPresc| nalahko vztrepetavala. ~Lojze je stopil prvi na desko, ali 347 OPresc| upal précej dalje, deska se je bila pogreznila pod korakom 348 OPresc| za ped globoko. Tone se je ozrl z resnim obrazom. ~" 349 OPresc| Pojdimo okoli luže!" ~Stopil je, ali udiralo se je pod njim, 350 OPresc| Stopil je, ali udiralo se je pod njim, zelo mehko mastno 351 OPresc| zelo mehko mastno blato mu je lizalo skoro do kolen. ~" 352 OPresc| skoro do kolen. ~"Lojze pa je stopil dalje po deski. ~" 353 OPresc| Če so deske tu, tedaj je to steza. Čemu pa bi jih 354 OPresc| Vsi smo šli za njim; Tone je pogledal na Hanco in je 355 OPresc| je pogledal na Hanco in je šel zadnji tik za njo. Deske 356 OPresc| globoko, preko kolen nam je brizgala voda. Ko smo bili 357 OPresc| sem se opotekel, ker se mi je bilo zazdelo nenadoma, kakor 358 OPresc| zazdelo nenadoma, kakor da je vsa ravan polna vode in 359 OPresc| strani. Toda zazibalo se je in streslo, samo luža je 360 OPresc| je in streslo, samo luža je bila naokoli in že smo bili 361 OPresc| videli neba. Nebo pa se je temnilo zmerom bolj, mirno 362 OPresc| ko smo bili sredi ravni, je pričelo pršeti. Še bolj 363 OPresc| Še bolj pusta in otožna je bila zdaj ravan; pogrebna 364 OPresc| pogrebna pokrajina. In skoro mi je, kakor da se je resnično 365 OPresc| skoro mi je, kakor da se je resnično pomikal mrtvaški 366 OPresc| pod sivim nebom. Molče se je pomikal, črno oblečeni pogrebci 367 OPresc| so klonili glave, križ se je zibal spredaj... ~Tako smo 368 OPresc| pojdemo, okoli holma, ki je tam daleč kakor v megli, 369 OPresc| se vrnemo. ~Ali zdaj se je vse izpremenilo -- čisto 370 OPresc| izpremenilo -- čisto drugačna je bila pokrajina in tudi naše 371 OPresc| so bile drugačne. Lojze je gledal srepo in naravnost, 372 OPresc| obrobljene. Zakaj tako nam je bilo pri srcu sredi pogrebne 373 OPresc| pogrebne pokrajine, kakor da je ni konca in da smo bili 374 OPresc| svetlobe. Tudi tisti holm, ki je dremal v megli, pač ni bil 375 OPresc| v‚liki cesti. Upanje, ki je bilo tako majhno in nejasno, 376 OPresc| tako majhno in nejasno, se je bilo preselilo tja in zdaj 377 OPresc| bilo preselilo tja in zdaj je gledalo čemerno iz daljave. 378 OPresc| daljave. Da, naše upanje, to je bil holm... In tudi v‚like 379 OPresc| ni bilo nikjer. ~Vsa nas je bila objela ravan, pogoltnila 380 OPresc| objela ravan, pogoltnila nas je bila. Kakor luža smo bili, 381 OPresc| kakor samotno drevo, ki je izgubilo listje že tako 382 OPresc| in kakor dež smo bili, ki je škropil tenko, enakomerno 383 OPresc| od sivega neba... ~Stal je tam hrast, še ves košat 384 OPresc| in zelen, malo vzvišena je bila zemlja pod njim. Tja 385 OPresc| Globoka, trudna malodušnost je bila v nas. Nič nismo govorili, 386 OPresc| Sedeli smo dolgo, utrujenost je lezla od nog navzgor, legla 387 OPresc| lezla od nog navzgor, legla je na ves život in oči so se 388 OPresc| hotele zapirati. Nad nami je šumelo narahlo, drobne kaplje 389 OPresc| bíle ob listje... ~Vstala je Hanca in vsi smo se ozrli 390 OPresc| začudeni nanjo. Zdela se nam je čudno majhna, upognjena 391 OPresc| čudno majhna, upognjena je bila kakor stara ženska, 392 OPresc| velika materina ruta jo je delala staro. ~"Kaj ne pojdemo?" 393 OPresc| staro. ~"Kaj ne pojdemo?" je vprašala in je zadela malho 394 OPresc| pojdemo?" je vprašala in je zadela malho na ramo. ~V 395 OPresc| ramo. ~V tistem trenotku je bila večja od nas vseh in 396 OPresc| neokretne, lesene. ~Nižalo se je nebo in je temnelo, z velikimi 397 OPresc| lesene. ~Nižalo se je nebo in je temnelo, z velikimi črnimi 398 OPresc| z velikimi črnimi očmi je gledalo na nas in bali smo 399 OPresc| bali smo se ga. Deževalo je močneje v tenkih, ravnih 400 OPresc| večje in zmerom bolj se je udiralo. ~"Tam bi bili ostali!" 401 OPresc| Tam bi bili ostali!" je izpregovoril Tone in je 402 OPresc| je izpregovoril Tone in je gledal v tla. ~Hanca je 403 OPresc| je gledal v tla. ~Hanca je skoro zakričala: ~"Ne! Ne! 404 OPresc| zakričala: ~"Ne! Ne!Ne!" ~Čudno je bilo -- razumela je njegovo 405 OPresc| Čudno je bilo -- razumela je njegovo misel, ki jo je 406 OPresc| je njegovo misel, ki jo je komaj sam razumel. Jaz pa 407 OPresc| očeh in čutil sem, kako se je bila vzbudila tudi v meni 408 OPresc| meni samem... ~Zabobnelo je zamolklo, kakor da bi tam 409 OPresc| mostu. Vsi smo vedeli, kaj je bilo, toda nihče ni izpregovoril 410 OPresc| smo v tla. Kmalu nato se je prikazala na nebu žareča 411 OPresc| žareča bela črta, mirno je stala in je izginila, za 412 OPresc| črta, mirno je stala in je izginila, za goro pa je 413 OPresc| je izginila, za goro pa je zabobnelo. ~Hanca se je 414 OPresc| je zabobnelo. ~Hanca se je prekrižala. ~Tisti holm, 415 OPresc| ga videli prej na desni, je izginil. Nebo se je čisto 416 OPresc| desni, je izginil. Nebo se je čisto približalo, pogreznilo 417 OPresc| približalo, pogreznilo se je skoro do vrha samotnih dreves, 418 OPresc| dreves, od vseh strani se je zgrinjalo kakor morje. In 419 OPresc| v drugačnem redu: Hanca je hodila spredaj. Z drobnimi, 420 OPresc| drobnimi, opreznimi koraki je hodila, sključena je bila 421 OPresc| koraki je hodila, sključena je bila do pasu, malho je držala 422 OPresc| sključena je bila do pasu, malho je držala z obema rokama... ~ 423 OPresc| večnost, Hanca... ~Tedaj pa me je čudno spreletelo po životu. 424 OPresc| spreletelo po životu. Tone je bil zadnji in postal je 425 OPresc| je bil zadnji in postal je nenadoma, vreča mu je padla 426 OPresc| postal je nenadoma, vreča mu je padla z rame in zajokal 427 OPresc| padla z rame in zajokal je naglas. Čuden je bil njegov 428 OPresc| zajokal je naglas. Čuden je bil njegov glas, razlegel 429 OPresc| njegov glas, razlegel se je po vsej ravni; podoben je 430 OPresc| je po vsej ravni; podoben je bil pasjemu cviljenju ponoči. ~ 431 OPresc| Vsi smo postali; Lojze je gledal v stran, ustnice 432 OPresc| hotel izpregovoriti. ~Hanca je pobrala vrečo in jo je zadela 433 OPresc| Hanca je pobrala vrečo in jo je zadela na rame poleg svoje; 434 OPresc| na rame poleg svoje; zdaj je bilo breme večje nego Hanca; 435 OPresc| večje nego Hanca; držala ga je z eno samo roko, in ker 436 OPresc| z eno samo roko, in ker je bila upognjena do pasu, 437 OPresc| držati ne bilo treba; mirno je počivalo breme -- kakor 438 OPresc| smejalo hudobno. ~Prijela je Toneta za roko in šli smo 439 OPresc| smo dalje... ~Ne vem, kje je zdaj Hanca. Ali zadnjič 440 OPresc| gledale mirne oči; v naročju je imela dojenca, dvoje otrok 441 OPresc| dojenca, dvoje otrok se je držalo njenega krila. Život 442 OPresc| njenega krila. Život ji je bil upognjen, šla je preko 443 OPresc| ji je bil upognjen, šla je preko ceste z drobnimi, 444 OPresc| trudnimi koraki; ob oglu je postala, gledala je nekam 445 OPresc| oglu je postala, gledala je nekam v daljavo... Mislil 446 OPresc| daljavo... Mislil sem, da je bila Hanca... ~Zeblo nas 447 OPresc| bila Hanca... ~Zeblo nas je. Od dežja smo bili vsi premočeni, 448 OPresc| vsi premočeni, in mraz se je vzdigal iz preplavljene 449 OPresc| preplavljene ravni, lil je od sivega neba, napolnil 450 OPresc| sivega neba, napolnil nam je malodušna srca. Tudi strah 451 OPresc| malodušna srca. Tudi strah nas je bilo, tako da se nismo upali 452 OPresc| se nismo upali ozreti. Že je bila tudi meni zmerom bolj 453 OPresc| se z Lojzetom. ~Takrat pa je zazvenelo čudno, kakor da 454 OPresc| pokrajine tenek zvon. Hanca je molila rožni venec. ~In 455 OPresc| rožni venec. ~In hipoma nam je bilo lažje, mirnejši je 456 OPresc| je bilo lažje, mirnejši je bil strah in tišja je bila 457 OPresc| mirnejši je bil strah in tišja je bila žalost. Bilo je, kakor 458 OPresc| tišja je bila žalost. Bilo je, kakor da je molila pokrajina 459 OPresc| žalost. Bilo je, kakor da je molila pokrajina dolgo, 460 OPresc| smo prišli do jarka. Tam je bil pač konec. ~Jarek je 461 OPresc| je bil pač konec. ~Jarek je bil širok; vsled dežja se 462 OPresc| bil širok; vsled dežja se je bil nenadoma napolnil do 463 OPresc| do vrha z rumeno vodo, ki je tekla hitro ter pljuskala 464 OPresc| velikimi valovi. Preko jarka je bilo položeno tenko deblo, 465 OPresc| smo pred jarkom in strah je rasel v nas, dvigal se je 466 OPresc| je rasel v nas, dvigal se je v grlo, kakor da bi nas 467 OPresc| vrat. Tresel sem se, ko je stopila Hanca na brv. ~Stopila 468 OPresc| stopila Hanca na brv. ~Stopila je oprezno z drobno, blatno 469 OPresc| drobno, blatno nogo. Stopila je in je šla, počasi, upognjena, 470 OPresc| blatno nogo. Stopila je in je šla, počasi, upognjena, 471 OPresc| upognjena, prestavljala je noge tako, kakor da bi hodila 472 OPresc| za šalo po vrvi. Stopil je za njo Lojze in stopil sem 473 OPresc| strašno pot. Na oni strani pa je ostal Tone sam. Gledal je 474 OPresc| je ostal Tone sam. Gledal je topo na nas, roke so mu 475 OPresc| mu bile umrle. ~"Stopi!" je zaklicala Hanca. ~Tone je 476 OPresc| je zaklicala Hanca. ~Tone je nekaj odgovoril, zagnal 477 OPresc| nekaj odgovoril, zagnal se je, stopil je na brv tako trdo, 478 OPresc| odgovoril, zagnal se je, stopil je na brv tako trdo, da je 479 OPresc| je na brv tako trdo, da je zapljuskala voda preko nje, 480 OPresc| zapljuskala voda preko nje, in je bil z dvema skokoma na tej 481 OPresc| na tej strani. Nato pa se je opotekel in je padel. ~" 482 OPresc| Nato pa se je opotekel in je padel. ~"No, dalje!" je 483 OPresc| je padel. ~"No, dalje!" je prosila Hanca. ~"Kaj ne 484 OPresc| ne vidiš, da ni konca?" je kriknil Tone. "Ni konca! 485 OPresc| istem mestu. Kolikor se je odgrnilo puste ravni pred 486 OPresc| ravni pred nami, toliko se je je zagrnilo za nami. Da, 487 OPresc| pred nami, toliko se je je zagrnilo za nami. Da, čudo 488 OPresc| zagrnilo za nami. Da, čudo je bilo, pokrajina je hodila 489 OPresc| čudo je bilo, pokrajina je hodila z nami. Na vseh straneh 490 OPresc| nami. Na vseh straneh se je bilo spustilo od neba dol 491 OPresc| sivo zagrinjalo, motilo nas je in tako je bilo mogoče, 492 OPresc| zagrinjalo, motilo nas je in tako je bilo mogoče, da smo hodili 493 OPresc| mogle trudne, plašne misli, je bila sama pusta, tiha ravan; 494 OPresc| tiha ravan; vsa zemlja je bila pusta ravan in vse 495 OPresc| konca ni bilo... ~Steza se je razširila nenadoma v razvožen, 496 OPresc| razvožen, blaten kolovoz. "Tam je holm!" je vzkliknila Hanca. ~ 497 OPresc| kolovoz. "Tam je holm!" je vzkliknila Hanca. ~Resnično 498 OPresc| vzkliknila Hanca. ~Resnično se je bil vzdignil na desni holm, 499 OPresc| na desni holm, na vrhu se je svetilo nekaj belega izza 500 OPresc| stopale noge in tudi Hanca se je bila nekoliko vzravnala. ~