Chapter

  1 MimoZ |       njegov komolec. Oblečen je -- kaj nisem bil tudi jaz tako
  2 BrezD |            odprl duri. ~"Ali si bil kaj doma?" sem ga prašal. ~Ozrl
  3 OPresc|           jaz nisva nič odgovorila. Kaj se je godilo v meni ob tistem
  4 OPresc|          enaka je bila pokrajina. ~"Kaj se nismo izgubili?" je vprašala
  5 OPresc|      jablane kakor smreke in bukve. Kaj jabolka! Imeli smo jih v
  6 OPresc|            nas in z bolestjo čutim, kaj je bilo... ~V širokem ovinku
  7 OPresc|          ruta jo je delala staro. ~"Kaj ne pojdemo?" je vprašala
  8 OPresc|      lesenem mostu. Vsi smo vedeli, kaj je bilo, toda nihče ni izpregovoril
  9 OPresc|         dalje!" je prosila Hanca. ~"Kaj ne vidiš, da ni konca?"
 10 VTemi |   neprijetnega in sama ni razumela, kaj je bilo. Žalostni so tisti
 11 VTemi |            je zajokala v kuhinji. ~"Kaj ni nič kruha, Ana?" ~"Počakaj,
 12 VTemi |             se je prikazala skrb. ~"Kaj pač prinesejo mati?" je
 13 VTemi |            obrazu. "Glejte, otroci, kaj sem vam prinesla. Ali ste
 14 VTemi |           se zgodi čudež tudi zdaj. Kaj bi ne bil greh, da bi bilo
 15 VTemi |         bilo zastonj vse to upanje? Kaj bi ne bila pregrešna misel,
 16 Greh  |       cerkovnik. ~"Pozno si zvonil! Kaj pa si počel tako dolgo tam
 17 Greh  |            mislil Tone. -- Morda že kaj sluti, morda je kaj slišal.
 18 Greh  |        Morda že kaj sluti, morda je kaj slišal. Prav lahko je slišal,
 19 Greh  |           ga je tudi učitelj. ~"He, kaj pa ti tako pozno? Zakaj
 20 Greh  |              da ve učitelj natanko, kaj se je zgodilo. ~"Zvonil
 21 Greh  |            več, čemu se je vrnil. ~"Kaj ne greš? Pozno je že." ~"
 22 Greh  |       znožja in jo je razprostrl. ~"Kaj pa delaš, Tone?" ~-- Nič
 23 Greh  |            je pogledala začudeno. ~"Kaj nisi ti ministrant?" ~"Nič
 24 Greh  |           očmi in strnil obrvi. ~-- Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem
 25 Greh  |              Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem pač storil? -- ~Toda
 26 Greh  |           in mati se je začudila. ~"Kaj nisi bil pri maši?" ~"Nisem
 27 Greh  |        stopil pred odprte duri. ~-- Kaj bi se zgodilo, če bi skočil
 28 Greh  |       sinoči." ~-- Ali morda vendar kaj sluti? -- je pomislil. --
 29 Greh  |            je pomislil. -- Morda je kaj slišala, ko sem govoril
 30 Greh  |          srce mu je bilo nemirno. ~"Kaj sem govoril v spanju?" ~"
 31 Greh  |            bilo razumeti ničesar... Kaj se ti je sanjalo?" ~"Pozabil
 32 Greh  |      odpravim. Bogvedi, če se je že kaj izpremenilo tam, če je še
 33 Greh  |         mudilo v krčmo. Lahko bi se kaj vžgalo. -- Ugasnil je luč,
 34 Tinica|            očmi od neba do zemlje. ~Kaj se je zgodilo, fant? Kaj
 35 Tinica|            Kaj se je zgodilo, fant? Kaj se je moglo zgoditi v enem
 36 Tinica|         slast, je bilo poželenje. ~"Kaj si počel tako dolgo? Ali
 37 NaGolg|             in sta se nasmehnila. ~"Kaj pa je storil?" ~"Škornje
 38 LepaV |        klonejo rože v polspanju. In kaj je takrat zašumelo na pesku,
 39 LepaV |         topli spomladanski mrak. In kaj je takrat zašumelo na belem
 40 Zaljub|    filozofije."Človek nikoli ne ve, kaj mu je namenjeno. Kazen je
 41 Zaljub|           so že dvorni svetniki ali kaj enakega. ~Posebno pri nas
 42 Zaljub|          odlikoval z močnim glasom, kaj je govoril, vrag vedi --
 43 Zaljub|             prijatelj, -- Bog vedi, kaj mi je bilo prišlo na misel.
 44 Zaljub|         kužka? Nikoli še nisem bral kaj takega -- toda naposled,
 45 Zaljub|            takega -- toda naposled, kaj vse so iznašli ljudje v
 46 Zaljub|              da bi človek ne vedel, kaj z njimi. Usnje, pergament.
 47 Zaljub|            literaturi ne sme vršiti kaj takega... ~* ~Pomisli, moj
 48 Zaljub|      umrjejo in ne spoznajo nikoli. kaj so v resnici. Hodijo okoli --
 49 Zaljub|     zlaganih in lažnivih eksistenc. Kaj pa je na priliko tisti človek,
 50 Vedom | životarjenje, prokleto življenje! ~"Kaj te ni marala?" ~"Ne vem." ~"
 51 Vedom |               Hm! Hvala! Zbogom! -- Kaj sem tebe kdaj vprašal?" ~"
 52 Vedom |            hočem jaz, da me ljubiš, kaj je potem zame drugega na
 53 Vedom |             da me ljubiš -- Lucija, kaj je potem zame na svetu kakor
 54 Vedom |            tja na sočne poljane! -- Kaj se je oglasilo? Kdo je govoril? --
 55 Vedom |          kri v lica. ~"Ž njo hodim. Kaj ti ni prav?" ~"Ni mi prav!"
 56 Vedom |               Tvoje so te litanije, kaj se ne spominjaš več?" ~"
 57 Vedom |           je bilo stopilo mednje. ~"Kaj delaš zdaj ?" je vprašal
 58 Vedom |             zelo neprijeten." ~"No, kaj nameravaš? Povej nam o svojih
 59 Vedom |       ljudje, med njimi in ž njimi. Kaj filistri! Zaviden sem jim
 60 Vedom |             z devetero ključavnico. Kaj misliš resnično, da boš
 61 Vedom |            je bilo. Komaj si vedel, kaj ti je usojeno. Živ človek
 62 Vedom |           otročje in je prisedel. ~"Kaj mislite, koga sem srečal?" ~
 63 Vedom |             ker ni mislila nanj. Na kaj je pač mislila? Na kaj?
 64 Vedom |           Na kaj je pač mislila? Na kaj? Na koga?... Nenadoma se
 65 Vedom |     presodil z enim samim pogledom, kaj se je zgodilo ž njo. In
 66 Vedom |           izpremenilo, ne da bi bil kaj opazil. Bilo mu je v tem
 67 Vedom |           tovariša in si je mislil: Kaj bi mi pač odgovoril, če
 68 Vedom |       Zasmejala se je brezskrbno. ~"Kaj bi doma? Izprehajala sem
 69 Vedom |             si to ti, prijatelj? -- Kaj bi počel ti zdaj, ko bi
 70 Vedom |            rekel, pa nisi verjel... Kaj pa vedomec?" ~"Kaj bi? Kar
 71 Vedom |        verjel... Kaj pa vedomec?" ~"Kaj bi? Kar je njegova dolžnost
 72 Vedom |             vprašal Krničar dalje. "Kaj je s tvojimi načrti? Drama --
 73 Vedom |             se je smejal na glas. ~"Kaj ti nisem pravil? Pa mi tudi
 74 Vedom |          vedomcu, pa še sam ne veš, kaj je bil napravil iz tebe! --
 75 Vedom |            iz tebe! -- No, ali imaš kaj novih načrtov?" ~"Nič jih
 76 Vedom |         kakor zmerom. Bog sam vedi, kaj je bilo med njima -- ali
 77 Vedom |       prizor!" je zakričal Jakob. ~"Kaj misliš, da sem plagiator?"
 78 Vedom |       prijatelj, v naročju vedomca? Kaj ima to življenje kaj opravila
 79 Vedom |       vedomca? Kaj ima to življenje kaj opravila s tistimi sanjami
 80 Vedom |         vzdignil, treščil ob tla... Kaj niso bile osebe že čisto
 81 Vedom |           že čisto jasno pred njim? Kaj ni videl drame že dovršene
 82 Vedom |            pač to, čemu jih kličem? Kaj je to res moje opravilo?
 83 Vedom |            je to res moje opravilo? Kaj je moja dolžnost, da se
 84 Vedom |           so bile napete, vesele. ~"Kaj pa je s tabo?" je vprašal
 85 Vedom |        spreletelo ga je in ni vedel kaj. ~"Kaj je s tabo?" je ponovil
 86 Vedom |            ga je in ni vedel kaj. ~"Kaj je s tabo?" je ponovil Krničarjevo
 87 Vedom |              Sit si tega življenja, kaj ne?" se je nasmehnil Krničar. "
 88 Vedom |            Jakob!" je pripovedoval,"kaj se mi je sanjalo nocoj.
 89 Vedom |        skoro sram, tebe pa tudi. Pa kaj, še godrnjati nismo smeli!
 90 Sreca |             krvi, oči so gorele... ~Kaj nisem jaz gospodar tej lepoti,
 91 Sreca |        naslonil ob ograjo. ~"Franc, kaj ti ni mraz?" ~Pogledal je
 92 Sreca |   prestrašenimi in neumnimi očmi. ~"Kaj čakaš, Barica? Ne rabim
 93 Sreca |        prijel za roko. ~"Če me imaš kaj rada, Barica, ne reci mi
 94 Sreca |        porojen iz velike žalosti. ~"Kaj smo ti storili, Franc?" ~
 95 Sreca |            ne segnije poslednji? -- Kaj ni človeka vrednejše, da
 96 Sreca |         skrbi... In to je človek -- kaj sem torej jaz?" ~Sosed je
 97 Sreca |          kakšno življenje, o Bog -- kaj je res, da se pričenja novo
 98 Sreca |            pričenja novo življenje? Kaj je res, da ga dočakam?" ~
 99 Sreca |           je stresel za ramo. ~"No, kaj je? Zdaj govori po vrsti!" ~"
100 Sreca |         govori po vrsti!" ~"Nič ni! Kaj pa te je tako vznemirilo?" ~"
101 Sreca |   razstavijo v tujini in to ni nič? Kaj ne veš, da do današnjega
102 Sreca |           so zategadelj nepotrebne? Kaj ne razumeš ničesar?" ~"Razumem --
103 Sreca |             blamirajo vsi skupaj -- kaj potem?" ~Franc je vztrepetal
104 Sreca |    filistejska pokveka med tujce -- kaj bi ne zlezla pod stol od
105 Sreca |           molče večerjal za mizo. ~"Kaj res pojdeš, Franc?" ~"Res!" ~
106 Sreca |         legla na srce. "Povejte mi, kaj bi počel pri vas? Ali ne
107 Sreca |             si je oblačil suknjo. ~"Kaj si znorel?" ~"Odstopim ti
108 Sreca |         mlado in veselo kakor je... Kaj bi si mogel misliti zatisnjene
109 Sreca |          mrzle tiste rdeče ustnice? Kaj bi si mogel misliti mrtvo
110 Sreca |        Šlibar in se je nasmehnil. ~"Kaj bi ne umrl rajši v domovini?
111 Sreca |        bolni nemir pred koncem..." ~Kaj je ni zamenjal s seboj?
112 Sreca |             je ni zamenjal s seboj? Kaj ni pogledal v ogledalo in
113 Sreca |            In če jo je zamenjal on, kaj je nisem zamenjal jaz? Pogledam
114 Sreca |           jaz? Pogledam v ogledalo: kaj ni to nemir pred koncem? ~"
115 Sreca |           je glas iz širokih ust: ~"Kaj torej?" ~"Živeti! Goreti
116 Sreca |            nevesel njegov nasmeh. ~"Kaj nameravaš ob tej pozni uri?" ~"
117 Sreca |             se poizkusil z njim." ~"Kaj nameravaš?" ~"In jezi me,
118 Sreca |       veliko in tako majhno obenem! Kaj si ne zaželiš nikoli preko
119 Sreca |            ki se svetijo v daljavi? Kaj se ne ozreš nikoli s hrepenečimi
120 Sreca |              Pozdravljena Barica!" ~Kaj se ni zdajle morda zgenilo
121 Sreca |        morda zgenilo v tvojem srcu, kaj niso morda pogledale plašne,
122 Sreca |            in tja preko poslopij -- kaj si mislila, ~Barica?" ~Sklonila
123 Sreca |           se ni hotel premakniti. ~"Kaj ti ne bo mraz v tej tenki
124 Sreca |             Morda je hotela prašati kaj drugega, večji strah je
125 Sreca |         očeh nego v njenem glasu. ~"Kaj mi bo mraz! Samo zategadelj
126 Sreca |            ne rekli, da je nimam... Kaj ne zaostaja ta ura?" ~"Kako
127 Sreca |        resen je bil in zamišljen. ~"Kaj si resnično upaš s takim
128 Sreca |             za vsakdanji kruh... In kaj misliš, da nisem za nobeno
129 Sreca |             prodajal nikomur -- in, kaj misliš, da bi se trgali
130 Sreca |           mi še rekli zbogom, teta! Kaj nimaš v slovo besede zame,
131 Sreca |            poti!" ~"Ali nič ne veš, kaj si ostavil doma?" ~"Nič!
132 Sreca |             in sključena. ~"Ne vem, kaj bo s tabo, prijatelj! Ne
133 Sreca |         tvoje življenje je plagiat! Kaj poreko naši literarni zgodovinarji?
134 Sreca |            človeka sram pred tujci. Kaj bi po nepotrebnem lajšal
135 Sreca |        bradico. ~"Saj si imel časih kaj humorja, Franc! Ali se nič
136 Sreca |         redka je bila in zmršena. ~"Kaj pa misliš? Zdaj sem sedel
137 Sreca |           mu je legel na ustnice. ~"Kaj torej praviš, da naj storim?" ~"
138 Sreca |             že na kraških vrhovih! ~Kaj ni to sama plahost, trudna
139 Sreca |        plahost, trudna malodušnost? Kaj sem resnično že tako ubog,
140 Sreca |             teta Mara, o teta Mara, kaj niste spekli letos nič potice?
141 Sreca |         tako srepo v obraz, Barica? Kaj me več ne poznaš? Zelo sem
142 Sreca |           je bilo leglo na prsi... ~Kaj mi niso znani tisti glasovi,
143 Sreca |            Ali se nas nisi nadejal, kaj? Pa smo vendarle prišli!
144 Sreca |      nehvaležnega otroka... poglej, kaj smo ti vse prinesli!...
145 Sreca |            kakor iz bežečih sanj. ~"Kaj te ni sram? Prespal je sveti
146 Sreca |         globokim, grmečim glasom. ~"Kaj, vraga, pa te je gnalo na
147 Sreca |             in je mislil trudoma. ~"Kaj me je gnalo od doma?" ~Svetlikalo
148 Pozdr |          obesil. ~O sladka Dorilis, kaj ti ni ostalo prav ničesar
149 Pozdr |       gladko počesane... O Dorilis, kaj je bila tako siromašna tvoja