Chapter

  1 MimoZ |           bolj ponosen tvoj korak. Zdaj se ti že tresejo kolena,
  2 OPresc|         Bog vedi, o čem je sanjal. Zdaj je pač že mrtev, ali pa
  3 OPresc|     Drugačno je bilo vse življenje zdaj in tudi sami smo bili drugačni.
  4 OPresc|            križ na nizkem zvoniku. Zdaj je šlo strmo navzdol. Pot
  5 OPresc|      cerkev svetih Treh kraljev. ~"Zdaj, otroci, bomo pač kmalu
  6 OPresc|     zapazila že od daleč in bi nam zdaj hudobno mežikala v hudoben
  7 OPresc|           pusta. Navzdol je vodila zdaj, ali tako strma je bila
  8 OPresc|     mislili na préšce in zdi se mi zdaj, da sploh nikoli nismo mislili
  9 OPresc|            pusta in otožna je bila zdaj ravan; pogrebna pokrajina.
 10 OPresc|           cesti pa se vrnemo. ~Ali zdaj se je vse izpremenilo --
 11 OPresc|           je bilo preselilo tja in zdaj je gledalo čemerno iz daljave.
 12 OPresc|          zgrinjalo kakor morje. In zdaj ni bilo na svetu nič drugega
 13 OPresc|        zadela na rame poleg svoje; zdaj je bilo breme večje nego
 14 OPresc|           dalje... ~Ne vem, kje je zdaj Hanca. Ali zadnjič sem videl
 15 OPresc|             Zakaj tam je bil cilj. Zdaj smo spoznali, kam je hotelo
 16 VTemi |          ulici navzgor, navzdol -- zdaj se morda prikaže mati z
 17 VTemi |        Počakaj, da pridejo mati!" ~Zdaj se je domislila Ana, kako
 18 VTemi |            jih drugače ne opazila. Zdaj jih je opazila in sama se
 19 VTemi |       srepo skrb na obrazu... Samo zdaj bi ne smelo biti tako, zakaj
 20 VTemi |           zato se zgodi čudež tudi zdaj. Kaj bi ne bil greh, da
 21 VTemi |      sencah že dolgo in so stopale zdaj razločno pred njene prestrašene
 22 VTemi |         bila tenko ruto in ruta je zdaj vsa premočena, mokri lasje
 23 VTemi |            obraza tako jasno kakor zdaj. Dolg je in koščen, oči
 24 Greh  |             pritajen glas iz teme. Zdaj je slišal čisto razločno,
 25 Greh  |       pokrajina tam nad vasjo. Ali zdaj je zaklicalo, zastokalo
 26 Greh  |          in se je smejal na tihem; zdaj stoji tam in gleda za njim.
 27 Greh  |     skritih stezah. ~"Tone! Hej!" ~Zdaj je že vse izgubljeno! --
 28 Greh  |          vse tudi ona, zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal? Jutri
 29 Greh  |         Tone pa je pomislil, če bi zdaj brž ne skočil ter pobegnil,
 30 Greh  |          je bilo morda mogoče, ali zdaj nikoli več. -- ~"Ob rojstvu
 31 Greh  |           sem te obljubila Bogu in zdaj te ne bo zapustil. Tako
 32 Greh  |      gledal v tla. ~-- Prej morda, zdaj nikoli več! -- ~Luč je pojemala,
 33 Greh  |       človek mimo. ~-- Ko bi mogel zdaj zaspati -- je mislil Tone --
 34 Greh  |         vse izgubljeno, čemu bi se zdaj mučil? Tudi na hlačah, na
 35 Greh  |      znožje. ~-- Lepo sem napravil zdaj, z odejo sem se brisal!
 36 Greh  |          ali omahnil je nazaj. ~-- Zdaj je vse izgubljeno! -- ~--
 37 Greh  |            bi poslušal, toda glej, zdaj se je oglasilo od nasprotne
 38 Greh  |            cesti! -- si je mislil. Zdaj bi moralo pač že zvoniti
 39 Greh  |           sredo ceste je stopil in zdaj gleda, morda je del celo
 40 Greh  |            bil miren in topel. ~-- Zdaj je maša pač že pri kraju! --
 41 Greh  |        zatrepetalo je v zraku. ~-- Zdaj je že blagoslov, ljudje
 42 Greh  |              Naj se zgodi karkoli, zdaj je že itak vse izgubljeno. -- ~
 43 Greh  |           Spomnil se je na kosilo. Zdaj že diši v kuhinji in mati
 44 Greh  |       bolan, in ni mu verjela. Ali zdaj se je srečal njen plašni
 45 Greh  |           se zgodilo, če bi skočil zdaj doli na cesto? Tako nizko
 46 Greh  |        govoril ponoči v sanjah. In zdaj ne ve natanko, rada bi po
 47 Greh  |            mu noge odrevenele. ~-- Zdaj, prav zdaj je cerkovnik
 48 Greh  |         odrevenele. ~-- Zdaj, prav zdaj je cerkovnik v zakristiji.
 49 Greh  |           pred oltar... Kako bi se zdaj vrnil? Nocoj mora biti,
 50 Greh  |            bi bil moral storiti in zdaj lezem še gori! -- ~Toda
 51 Greh  |         zastokalo je, zatrepetalo. Zdaj se je pač zdrznila mati
 52 Greh  |         proti cerkvi... ~-- Čas je zdaj! -- ~Vračal se je hitro;
 53 Greh  |           prag. ~-- V božjem imenu zdaj naj bo že karkoli. -- ~Ob
 54 Greh  |            oprl glavo v dlani. ~-- Zdaj sedim in nisem opravil še
 55 Tinica|        Samo drugam, kamorkoli. Ali zdaj je hodil naravnost, svetla
 56 Tinica|      nedolžni in čisti podobi, ali zdaj je spoznal nenadoma, da
 57 Tinica|        truden in je legel na zofo. Zdaj je bilo v izbi tiho in mirno;
 58 Tinica|        nežne bele roke, ki se niso zdaj nič več svetile iz puste
 59 Tinica|          jo je prepil, prespal; in zdaj se je sonce že nagnilo,
 60 Tinica|       svetlim božjem soncem, ki je zdaj sijalo, in preglasilo ga
 61 Tinica|         prvi listi na kostanju... ~Zdaj je bila izba prazna, utihnilo
 62 Tinica|            prej še otrok, je legla zdaj že senca na njen obraz,
 63 Tinica|        okoli vratu z obema rokama; zdaj je čakala mirno, da se je
 64 Tinica|   življenje. Lahko bi se vrnilo in zdaj je čas, ko se je vse tako
 65 Tinica|          narahlo, da bi ne čul, in zdaj je stala pred durmi, malo
 66 LepaV |            v daljnodaljno svobodo. Zdaj pa se pomika vlak tako počasi,
 67 LepaV |         duša moja!" Vesele so bile zdaj njegove oči, toda ona ni
 68 LepaV |         Zakaj počasi se je pomikal zdaj vlak in sanje so bile trudne. ~
 69 LepaV |           kostanji so cveteli. Ali zdaj hiti sonce, potuje bogvekam,
 70 Zaljub|          ampak finta je že stara. ~Zdaj pa malo poezije. "Ali niso
 71 Zaljub|        skriva... luna sije..." ~In zdaj še malo filozofije."Človek
 72 Zaljub|           je bilo vse pri kraju in zdaj še pravi, da sem jo goljufal... ~
 73 Zaljub|           kratkih minut, šla je in zdaj je že več nego leto dni
 74 Zaljub|              hitim, da se operem. ~Zdaj pa sem jo videl vdrugič
 75 Zaljub| prijateljstva. ~Če je bilo tako -- zdaj so se napravile moje misli
 76 Zaljub|        vedi -- grmelo je kar tako; zdaj je državni poslanec, in
 77 Zaljub|       napraviti in napravil jo je; zdaj je spomenik njegov, imena
 78 Zaljub|        našel... No, ne govorimo -- zdaj je bilo vse dobro; utrujen
 79 Zaljub|    prijatelj, tako dolgo, in glej, zdaj sem se oddahnil, da bi se
 80 Zaljub|           usmili se Bog še mene -- zdaj vem, zakaj me je bilo strah.
 81 Zaljub|            se sprehajala po Ringu. Zdaj je nekoliko odebelela in
 82 Zaljub|        proti stropu. "Moje srce je zdaj drugod -- moje življenje
 83 Zaljub|          bil že globoko nagnil. In zdaj premisli ta čudež!... Veliko
 84 Zaljub|           na njenih laseh, je bila zdaj zavezana okoli mojega vratu...
 85 Zaljub|        rdečo pentljo okoli vratu.  Zdaj bi bil njen gospod in njen
 86 Zaljub|           sem ga molče. ~"K nji... Zdaj stojim že vsak večer na
 87 Vedom |        Nekoč je bil kos poeta, ali zdaj ni maral govoriti o tistih
 88 Vedom |         službo misliš?" ~"Da. Prav zdaj mi je prilika ugodna, da
 89 Vedom |        stopilo mednje. ~"Kaj delaš zdaj ?" je vprašal Krničar, pol
 90 Vedom |          hitro in gorkeje. ~"Nimam zdaj nič posebnega. Sami načrti
 91 Vedom |         sem sit tega življenja, in zdaj šele vidim, kako ostudno
 92 Vedom |       pomotoma na zemlji in straši zdaj po ulicah! In če bi bil
 93 Vedom |        spal si in sanjal prijetno. Zdaj pa si se vzbudil, ali iz
 94 Vedom |            bil zaželel in ki se ga zdaj ni zavedal, kakor se ni
 95 Vedom |        Kakor da jo je ugledal šele zdaj. Prej se je oblačila drugače,
 96 Vedom |     drugače, njemu se je oblačila; zdaj se doma ni brigala za toaleto
 97 Vedom |           ni opazil ničesar?... In zdaj brž domov! Zaželelo se mu
 98 Vedom |          ceste in vsega sveta. Ali zdaj je tekel in ni videl ničesar,
 99 Vedom |            morda sem slabo spal in zdaj mi prihajajo na pamet reči,
100 Vedom |      prijatelj? -- Kaj bi počel ti zdaj, ko bi bil živ človek? Zgrabil
101 Vedom |       polne oblike telesa. ~"Glej, zdaj sem se razpravila. Sedi
102 Vedom |         povoda, da bi se vzdramil. Zdaj se je vzdramil in povod
103 Vedom |            tako pa siliš drugam in zdaj si priklenjen. Ne moreš
104 Vedom |        zahrepenel po njem in ki ga zdaj uživaš, prijatelj, v naročju
105 Vedom |    prebledel. ~"Potrpi, prijatelj, zdaj te pa nekaj vprašam. Kje
106 Sreca |           kresova v mojih očeh. In zdaj hodijo mimo z dolgočasnimi
107 Sreca |           Stopi, Franc Riba, stopi zdaj z balkona; pozno je že,
108 Sreca |            so jim obledela! Pokaži zdaj, če je roka tvoja dovolj
109 Sreca |           se je oprl ob posteljo. ~Zdaj je torej zapisano, da moram
110 Sreca |     stresel za ramo. ~"No, kaj je? Zdaj govori po vrsti!" ~"Nič
111 Sreca |      poldrug groš, ne bi je kupil! Zdaj pa pomisli, če bi prišla
112 Sreca |            pred nos. To je bil on, zdaj pa si misli filistra!"  "
113 Sreca |            še rajši bi jih imel... Zdaj, prijatelj, se pričenja
114 Sreca |        službo." ~Ko bi se bil ozrl zdaj, bi opazil v Gorjančevih
115 Sreca |           ker sem te bil razžalil! Zdaj si razumela -- kakor daljni
116 Sreca |         kakor je ni še videl svet; zdaj, ko bodo dejanja moja moji
117 Sreca |            si mislila, glej, in še zdaj te je strah tiste misli.
118 Sreca |           je klonila glavo. ~"Reci zdaj, poreci mi eno samo besedo!
119 Sreca |        stopnicah na cesto. Tako je zdaj moja naloga, da hodim za
120 Sreca |            ne mogel bi ga otipati. Zdaj pa sem ga ugledal nenadoma,
121 Sreca |          zmršena. ~"Kaj pa misliš? Zdaj sem sedel in obsedim, da
122 Sreca |          vreden, nič več ljubezni. Zdaj pokaži, Barica, koliko je
123 Sreca |      Vzdigni se!... Glej, lažje je zdaj, nič več se ne zibljejo
124 Sreca |     razločni, bližajo se... Vstani zdaj, idi jim naproti. ~"Naprej!" ~
125 Sreca |            smo vendarle prišli! In zdaj ne misli, da te pustimo
126 Sreca |        nima, pa jih bo napravil... Zdaj pa se ozri naravnost proti
127 Sreca |     nasmehal. ~"Ni prišel zastonj; zdaj je dovršil svojo nalogo..." ~
128 Sreca |        Odrešitelj, odreši se sam!' Zdaj storim po tvojih besedah:
129 Sreca |      pošteno za svoj veliki posel. Zdaj sem doštudiral in če bi
130 Sreca |           O, Franc Riba! ~"Čemu pa zdaj še stojim tu, in kakšne
131 Sreca |            pokrajini. Tiha je bila zdaj pokrajina in mrtva, dolge
132 Sreca |           trudna, ni se branila... Zdaj pridi, vitez, Franc Riba,
133 Pozdr |            samo sanje, ki kljujejo zdaj neprestano v mojem srcu
134 Pozdr |        bilo tako strah in ki me je zdaj tako ljubeznivo potolažila.
135 Pozdr |          pred njo in ki me srečava zdaj neprestano, v tvojih blatnih