Chapter

  1 MimoZ |          vidi vesel smehljaj; moj obraz pa je ostal miren, moje
  2 MimoZ |     odpeto; morda je bil tudi moj obraz takrat, v tistem nezavednem
  3 MimoZ |    zasijala je luč tudi na njegov obraz, vsega je polila z gorko,
  4 MimoZ |           v ogledalu tvoj spačeni obraz. Sojeno ti je, torej padi,
  5 BrezD |     prijatelj in mi ni pogledal v obraz. "Zdajle še ne morem; malo
  6 BrezD |          nikomur nisem pogledal v obraz... Žal mi je bilo potem
  7 OPresc|       slab, bel in nežen je bil v obraz in gledal je srepo z velikimi
  8 OPresc|       gledal zelo droben, bolehen obraz. Pogledal sem jo in sem
  9 OPresc|   vprašala Hanca. Potna je bila v obraz in ustnice so se držale
 10 OPresc|           se ozrli drug drugemu v obraz, da bi ne zajokali. Sedeli
 11 VTemi |       imela resen, skoro starikav obraz; dolg je bil in koščen,
 12 VTemi |           vesel in otročji je bil obraz njene mlajše sestre; živo
 13 VTemi |          podoben Ani; tudi njegov obraz je bil resen, bolj širok,
 14 VTemi |         tistem hipu je bil njegov obraz zelo star. Tončka se je
 15 VTemi |           pridejo mati?" ~Tončkin obraz ni bil nič več vesel, tudi
 16 VTemi |           ji pogledal naravnost v obraz. Ana se je branila trepetaje;
 17 VTemi |           kaplje so jim udarile v obraz, zašumelo je v izbi, na
 18 Greh  |         visoko okno in je stisnil obraz v dlani, V temno daljavo
 19 Greh  |    štacuno debela branjevka; njen obraz je bil širok in prijazen
 20 Greh  |      čisto v senci je bil materin obraz, ali kadar je padla solza,
 21 Greh  |        slišala mati, si je brisal obraz in roke, drgnil je, da ga
 22 Greh  |           hudobno, razlezel se je obraz in se je smejal prešerno,
 23 Greh  |          in je udaril z desnico v obraz, naravnost na oči. Udaril
 24 Greh  |           mu tresla... Ali bratov obraz se je smejal neprestano,
 25 Greh  |         toda oči so se svetile in obraz se je smejal. ~Smejal se
 26 Greh  |           in zasmejale so se mu v obraz vesele bratove oči... Opotekal
 27 Greh  |         Tone je pogledal materi v obraz in je zajokal. ~III ~Nedelja
 28 Greh  |         poln ljubezni je bil njen obraz, da se je Tonetu zasmilila. ~"
 29 Greh  |         Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce mu je bilo nemirno. ~"
 30 Tinica|         takrat dvanajst let; njen obraz je bil še čisto otroški,
 31 Tinica|     narisal Tinico z ogljem. Samo obraz. In vse črte so bile iste,
 32 Tinica|    ustnice. Ali vendar je bil tuj obraz, malo podoben Tinici, ki
 33 Tinica| trepetajoča boja, ki je padala na obraz, na oči od rute in šala,
 34 Tinica|         roka njegove rame in znan obraz se je sklonil k njemu. ~"
 35 Tinica|        tolikem času?" ~Smehljajoč obraz pollepe, malo izžite, malo
 36 Tinica|          več. Suh je bil in dolg, obraz mu je bil prezgodaj zgrbljen
 37 Tinica|            Prijazen je bil njegov obraz samo, kadar je sanjal in
 38 Tinica|          v lica, je videl samo en obraz -- Tinico v profilu, Tinico
 39 Tinica|       legla zdaj že senca na njen obraz, je prepregla vlažna koprena
 40 Tinica|     obadva; on je imel rdeč, svež obraz; brki so se komaj šele prikazovali,
 41 Tinica|       nista več, gledala sta si v obraz in sta se smejala obadva.
 42 Tinica|      njima, je legla tudi na njen obraz, na izraz njenih ustnic,
 43 Tinica|      površna črta je oklepala ves obraz; toda od obraza doli, od
 44 Tinica|       trenotku mu je bušila kri v obraz, skočil je, da bi odprl
 45 Tinica|           bi jo udaril s pestjo v obraz... udaril s pestjo na polne
 46 Tinica|        nasmehnil. Strmela mu je v obraz, vabila je njegove oči,
 47 Tinica|           pričaran je bil na njen obraz in silna žalost, silna groza
 48 Tinica|           časih, pogledal ji je v obraz. Rad bi bil govoril veselo,
 49 Tinica|        hrepeneče, da bi vzdignila obraz, da bi se ozrla nanj, da
 50 Tinica|        postelji, ozrla se mu je v obraz s kratkim pogledom in je
 51 Tinica|         je zgodilo, da je bil moj obraz prezgodaj razbrazdan, da
 52 Tinica|           v pravoslavnih cerkvah. Obraz je bil čudomiren, kakor
 53 Tinica|          nedolžnoplašno je gledal obraz iz bujnozlatega, rdečekričečega
 54 Tinica|        bilo glasnobojno ozadje... obraz je bil Whistlerjev... Khnopffov...
 55 Tinica|         naravnost v tiho-nedolžni obraz. Zazdelo se mu je, da so
 56 Tinica|          in razoran je bil njegov obraz, nemirno so gledale oči.
 57 NaGolg|        brezposelnih delavcev; top obraz, tope oči. Sedita morda
 58 NaGolg|       klop, glavo opira z rokami. Obraz je kakor s sekiro iztesan,
 59 NaGolg|   sključeno je bilo globoko. Njen obraz je bil zelo resen, suh in
 60 NaGolg|    pogledal hudodelcu naravnost v obraz. ~"Zares, se že cmeri!" ~
 61 NaGolg|          in opotekal se je dalje. Obraz je bil še bolj siv in upal,
 62 NaGolg|         udobno kakor prej; njegov obraz je bil istotako miren in
 63 NaGolg|      zgenila; njen suhi, postarni obraz je bil miren. Šla je bila
 64 LepaV |           vsenaokoli, je bil njen obraz vesel in rdeč, v očeh je
 65 LepaV |           in je odprla oči. ~In v obraz so ji sijale oči njegove,
 66 LepaV |   Vzdignile so se trepalnice in v obraz so ji zasvetile njegove
 67 LepaV |           strnjenih obrvi. Njegov obraz ni bil več tako poln in
 68 Zaljub|       žalosti. Upàl je bil njegov obraz, neobrit; oči so gledale
 69 Zaljub|      metodo. Dam ji govoriti, moj obraz je ves nedolžen in tako
 70 Zaljub|          bil razoran in zoprn moj obraz, da bi ne bila tako zanikrna
 71 Zaljub|   Spremenil se je nenadoma njegov obraz, nekaj hudomušnega, prikritega
 72 Vedom |    havelok, ki je vihral v vetru. Obraz mu je bil nelep, maloizrazen,
 73 Vedom |         maloizrazen, skoro top -- obraz poeta; sanjavo in zaspano
 74 Vedom |            Rdeč sončnik je senčil obraz in tako je trepetala na
 75 Vedom |      povesil, tako da je napravil obraz zabavljiv in ironičen vtis. ~"
 76 Vedom |        naravnost in skoro srepo v obraz, tako da je Jakob umaknil
 77 Vedom |              Jakob mu je strmel v obraz. ~"Če se ti blede, te vprašam?" ~"
 78 Vedom |          Nato se je ozrl Jakobu v obraz in se je zasmejal grohotoma.  "
 79 Vedom |       besede, ves večer mu je bil obraz teman in osoren. ~Stopil
 80 Vedom |    prestrašena sta mu pogledala v obraz Jakob in Krničar. ~"Da,
 81 Vedom |           je ugledal ob oknu znan obraz, vesel je bil samega sebe
 82 Vedom |     pogledal v ogledalo, da mu je obraz upadel in da so se bile
 83 Vedom |         Stal je pred ogledalom in obraz mu je bil skoro vesel. Nategnile,
 84 Vedom |      resnica je, da je bil njegov obraz smrtnobled, upal in razoran
 85 Vedom |          na prsih polodpeta. Njen obraz je bil prej tako miren,
 86 Vedom |         nasmeh -- ali glej, že je obraz bledel in se je pačil v
 87 Vedom |         sijale mirno. ~Krničarjev obraz je bil skrit v ovratniku,
 88 Vedom |           plamen v njegovih očeh, obraz mu je bil razoran kakor
 89 Vedom |         in sivobled je bil njegov obraz. ~"No, čemu odhajaš?" je
 90 Sreca |           je domovina sama sebi v obraz in je zardela od radosti... ~
 91 Sreca |          odtod!" ~Gledala mu je v obraz z mirnimi očmi in mir je
 92 Sreca |         se je prikazal vesel rdeč obraz, zasmejal se je in je pozdravil. ~"
 93 Sreca |       rute je gledal bel starikav obraz, ves naguban, kakor z nožem
 94 Sreca |              Pogledal je Barici v obraz, obrvi so se mu strnile
 95 Sreca |         suh, oči zaspane, neobrit obraz. ~"Na izprehod." ~"Prijazno
 96 Sreca |            Sedel je Franc Riba in obraz se mu je zelo izpremenil.
 97 Sreca |         Tudi Francu se je zjasnil obraz, prikazale so se rdeče ustnice
 98 Sreca |          tvoj mirni pogled na moj obraz; omahnil sem in reka življenja
 99 Sreca |           kloni glava, kloni beli obraz, smehljajo se ustnice nezavedno --
100 Sreca |            zakrohotala bi se mu v obraz in zgrudil bi se v blato...
101 Sreca |      silno koso; že je ranjen ves obraz, roke krvav‚; izza oblakov
102 Sreca |         ti, ki je tako miren tvoj obraz, ti, ki počivaš, ko je še
103 Sreca |    ogledalom. Čuden je bil njegov obraz, otroški in skoro smešen:
104 Sreca |           globoko in si je zakril obraz. ~Franc se je poslavljal.
105 Sreca |         Teta Mara mu je gledala v obraz in glas se ji je tresel.
106 Sreca |      Gorjanec je pogledal na njen obraz, obrvi so se mu namršile
107 Sreca |           drobna; gledala mu je v obraz in ustnice so ji trepetale,
108 Sreca |        Pojdi, da zaklenem duri!" ~Obraz njegov je bil koščen in
109 Sreca |         in mu je pogledal srepo v obraz. ~"Minilo te bo, kakor je
110 Sreca |      Zakaj mi gledaš tako srepo v obraz, Barica? Kaj me več ne poznaš?
111 Sreca |         srečal, rad bi ji videl v obraz. Stisnil bi se tesno v kot,
112 Sreca |   plamenom, obseva žarko ljubezni obraz... Naposled, po tako dolgem,
113 Sreca |          študent Stržinar; njegov obraz je bil zelo nežen, rdeč
114 Sreca |       njim, roko na njegovi rami. Obraz njen je bil resnejši in
115 Sreca |           teh lepih vrstic njegov obraz, kakor je bil prej. Takrat
116 Sreca |     smejati kakor on!" ~Gorjančev obraz se je nenadoma zresnil in
117 Sreca |       podati roko. Gledal mu je v obraz in njegov pogled je bil
118 Sreca |     sklonil k nji, da je čutila v obraz vročo sapo iz njegovih ust. ~"
119 Sreca |           glavo, da bi ji videl v obraz, z onemoglim naporom je
120 Pozdr |    pijanih izvoščkov. Tudi na moj obraz je bila pala svetloba, potopil
121 Pozdr |           bila zasmejala naturi v obraz, vzdignila je pisano krilo
122 Pozdr |     razposajene godbe in celo moj obraz je bil pisan od pisanih
123 Pozdr |        kako se je izpremenil tvoj obraz! -- Ugledal sem nenadoma
124 Pozdr |         njegova je padala na njen obraz ter odsevala od njenega
125 Poet  |          da so mu rezale robide v obraz in da se je spotikal ob
126 Poet  |          kratek dan, pa mu je bil obraz suh in vel, obraz starca.
127 Poet  |          je bil obraz suh in vel, obraz starca. Nerazločne, temne
128 Poet  |          ter vtisnil v blato svoj obraz. Bila je njegova poslednja