Chapter

  1 MimoZ |        slamniki, ki so zasenčili vse čelo do obrvi, in od slamnika
  2 MimoZ |              Hej? Ne, bratec, to vse ti je tuje, nedosegljivo
  3 MimoZ |        na vrtu in bere brevir -- vse hiti mimo v pisanih podobah,
  4 MimoZ |      noge so stopale neprestano, vse že trudne, ranjene. Spoznal
  5 BrezD |         prva otroška ljubezen... Vse je še tam kakor je bilo;
  6 BrezD | Stanovanje sem bil že odpovedal, vse sem bil že pospravil in
  7 OPresc|         svetile bele trške hiše. Vse je bilo kakor umito, okopano;
  8 OPresc|        očmi in je dejal: "Tam je vse drugače, tam za hribi. Ne
  9 OPresc|       utihnili. Drugačno je bilo vse življenje zdaj in tudi sami
 10 OPresc|          ne premikali in bi bilo vse mirno, začarano. Samo oblaki
 11 OPresc|          jih razdelili, spravili vse skupaj v vreče ter se napotili
 12 OPresc|         na kupu kakor kokoši; in vse je bilo tiho, kakor da bi
 13 OPresc|     pokleknili. Prijazno je bilo vse naokoli in tudi nam je bilo
 14 OPresc|           jarki so se križali na vse strani, samotno drevo je
 15 OPresc|          vrnemo. ~Ali zdaj se je vse izpremenilo -- čisto drugačna
 16 OPresc|    zemlja je bila pusta ravan in vse življenje. Mi pa smo hodili
 17 VTemi |        kakor da je bil tisti voz vse, o čemer je sanjal -- vse,
 18 VTemi |        vse, o čemer je sanjal -- vse, Velika noč, cesarski Dunaj,
 19 VTemi |         mizi, ali v izbi je bilo vse temnó in vse temnó je bilo
 20 VTemi |        izbi je bilo vse temnó in vse temnó je bilo zunaj. ~"Kam
 21 VTemi |     zmerom bolj. ~Mati je hodila vse popoldne po izbi, zmerom
 22 VTemi |       število drobnih kolesc; in vse je bilo tiho. ~Bojazen je
 23 VTemi |         greh, da bi bilo zastonj vse to upanje? Kaj bi ne bila
 24 VTemi |         in po stopnicah navzdol. Vse temnó je bilo,; drugače
 25 VTemi |  razločevale so zmerom bolj, ali vse, kar so razločile, je bilo
 26 VTemi |   Zajokala je s kričečim glasom, vse telo se je streslo. Omahovaje
 27 Greh  |         pred njim, hiše, drevje, vse se je potapljalo v noč,
 28 Greh  |        in kako je butalo ob tla. Vse so slišali in vse so videli. --
 29 Greh  |        ob tla. Vse so slišali in vse so videli. -- Vprašal je
 30 Greh  |          Tone! Hej!" ~Zdaj je že vse izgubljeno! -- si je mislil
 31 Greh  |        je mislil na tihem: če je vse izgubljeno, čemu bi še lagal? ~"
 32 Greh  |     podstrešju!" ~Gotovo je čula vse tudi ona, zakaj bi se zdaj
 33 Greh  |          tako se je tudi slišalo vse. Slišalo se je, če je potrkal
 34 Greh  |      zgodilo. ~"Zvonil sem!" ~-- Vse vedo, čemu bi se lagal? -- ~"
 35 Greh  |          v očeh. ~"Potrpi, Tone, vse bo še boljše, Bog bo pomagal..." ~--
 36 Greh  |       zjutraj vzbudil in bi bilo vse samo sanje. In potem bi
 37 Greh  |          sanje. In potem bi bilo vse boljše in Bog bi pomagal,
 38 Greh  |        oči, in ko jih odprem, je vse, kakor je bilo -- ničesar
 39 Greh  |        na kupoli, ob durih je še vse krvavo, vse podstrešje je
 40 Greh  |          durih je še vse krvavo, vse podstrešje je še krvavo!
 41 Greh  |     pojde mimo, se ozre noter in vse bo videl! -- ~Vzdignil se
 42 Greh  |         se je tresel. ~-- Saj je vse izgubljeno, čemu bi se zdaj
 43 Greh  |      hlačah, na suknji je pač še vse krvavo; brizgalo je naokoli
 44 Greh  |      brisal! In jutri zjutraj bo vse krvavo! Da bi jo kam skril,
 45 Greh  |    omahnil je nazaj. ~-- Zdaj je vse izgubljeno! -- ~-- Ležal
 46 Greh  |         bila, in vendar je videl vse naokoli, kakor da bi bile
 47 Greh  |        kamenja. ~Treslo se mu je vse telo od strahu, od zlobe.
 48 Greh  |        in se je smejal prešerno, vse telo je trepetalo od komaj
 49 Greh  |       Tone, ostani doma in leži! Vse rdeče oči imaš." ~"Nisem
 50 Greh  |         kakor da bi bilo znotraj vse izumrlo. Nato pa se je vzdignil
 51 Greh  |      bilo težje. ~Lepa je vas in vse je lepo na svetu, lepa je
 52 Greh  |       nisem šel k maši, pa povem vse po vrsti, naj se zgodi karkoli. -- ~
 53 Greh  |         karkoli, zdaj je že itak vse izgubljeno. -- ~Spomnil
 54 Greh  |            Glej, tako je skrbela vse dopoldne, mislila je name.
 55 Greh  |          ves slab si in oči imaš vse rdeče." ~Tudi Tone sam je
 56 Greh  |            lepo zatisnil oči, in vse bi minilo, nič misli več,
 57 Greh  |        zatisnjene, ali slišal je vse, tudi če se je zganila bilka
 58 Greh  |        izpremenilo tam, če je še vse, kakor je bilo. Morda so
 59 Greh  |           In potem bo jasno tudi vse drugo. -- ~Mislil je naporno
 60 Greh  |         opeke. ~-- In če bi bilo vse tako, če bi, postavim, nihče
 61 Greh  |        vsaj čakati bi se dalo... Vse bi lepo pospravil, skril
 62 Greh  |         se mu šibila kolena. ~-- Vse je izgubljeno, nič se ne
 63 Greh  |      takrat bi bil moral ravnati vse drugače. --  Plazil se je
 64 Tinica|         z ogljem. Samo obraz. In vse črte so bile iste, prav
 65 Tinica|                 Spominjal se je; vse se je odprlo pred njim,
 66 Tinica|        pod temnimi trepalnicami. Vse so bile blizu njega in so
 67 Tinica|       spravil na delo. Uničil je vse po vrsti, kakor so bile
 68 Tinica|         ker je bil uničil v njem vse po vrsti, celo tiste nežne
 69 Tinica|     skorjo, razlije se, preplavi vse srce in bolnik zavzdihne,
 70 Tinica|           Morda se je spremenilo vse ob tisti uri, a ko je slonela
 71 Tinica|        je bilo prej to življenje vse polno spomladi in nedolžnosti
 72 Tinica|         in zdaj je čas, ko se je vse tako nenadno končalo, ko
 73 Tinica|         je bilo oglasilo v srcu, vse veselje je minilo, žal mu
 74 Tinica|         bilo žarko razsvetljeno, vse pozlačeno in belobleščeče.
 75 Tinica|      spustil... Potem pa je bilo vse lepše in Tinica bi bila
 76 Tinica|         srce, je slišal po vrsti vse njene misli, čutil je vse
 77 Tinica|        vse njene misli, čutil je vse njene čute, ki jih je razumela
 78 Tinica|          morda dvesto korakov in vse bo minilo, minil bo večer,
 79 NaGolg|          Zavili so okoli ogla in vse je utihnilo... ~Otrok je
 80 LepaV |   resnica in življenje; in drugo vse je življenja ponesrečen
 81 LepaV |         je resnica in življenje; vse drugo je življenja ponesrečen
 82 Zaljub|          težak in oči so mu bile vse solzne od bolečine in od
 83 Zaljub|      celo lirične pesmi, je bilo vse pri kraju in zdaj še pravi,
 84 Zaljub|          je pripovedovala, se je vse spremenilo. Morda je bila
 85 Zaljub|         govorimo -- zdaj je bilo vse dobro; utrujen od dolgega
 86 Zaljub|     viden bel oblaček na nebu in vse je izginilo. Kužek pa je
 87 Zaljub|     takega -- toda naposled, kaj vse so iznašli ljudje v najnovejšem
 88 Zaljub|          te ženske in kako grde! Vse so bile suhe, da bi človek
 89 Zaljub|     konji, moji psi, moji gozdi! Vse to ji položim pred noge: ~"
 90 Vedom |          poezijo in poete, zakaj vse ženske, ki imajo zelenosinje
 91 Vedom |     nenaraven. Tako je prebirala vse slovenske pesnike od Prešerna
 92 Vedom |         zasmejal grohotoma.  "To vse, praviš, da dovršiš?" ~"
 93 Vedom |           praviš, da dovršiš?" ~"Vse!" je odgovoril Jakob neodločno,
 94 Vedom |          bogve koliko lepega, bi vse skupaj ne bilo vredno ene
 95 Vedom |        opravljanja in intrige -- vse je bilo tako lično, otročje,
 96 Vedom |          je hrepenel po njej. In vse to je bilo kakor pozlačen
 97 Vedom |         kladivcem. ~"Morda pa je vse to neumnost? Slabo sem morda
 98 Vedom |          nič jasnega, določnega. Vse, kar je v mojem srcu, v
 99 Vedom |      golobov, razpršile so se na vse strani. Na čelu, na sencih,
100 Vedom |       odhajali in prihajali? Da, vse je bilo že pred njim, ali
101 Vedom |        in pred njim so bile tudi vse ure njegovega vsakdanjega
102 Vedom |          je zdelo, da je spoznal vse tako jasno in da je rešitev
103 Vedom |        srcu... Ali takoj je bilo vse jasno, zavedel se je svoje
104 Sreca |        Predrzno je, kar govoriš! Vse, kar smo napravili, je torej
105 Sreca |         torej dobro?" ~"Dobro je vse, kar je našega in od vsega,
106 Sreca |        fantje preko praga; to je vse in je dovolj. In če bi jih
107 Sreca |        tabo!" ~Mračilo se je, na vse štiri strani je že škropil
108 Sreca |     tujec, jecaje in nerazločno; vse močnejše mu je bilo živo
109 Sreca |   močnejše mu je bilo živo srce, vse nemirnejše so bile misli,
110 Sreca |        mizico poleg postelje, -- vse po vrsti in mirno. Luč je
111 Sreca |        Ne maram! V ogenj pomečem vse skupaj. Tisto zlagano javkanje,
112 Sreca |          literaturo in umetnost! Vse tvoje življenje je plagiat!
113 Sreca |   izkopal, dasi je ostalo v njem vse najlepše, kar se imel...
114 Sreca |        In cesta šumi kakor reka; vse je še svetlo, žarko se leskečejo
115 Sreca |     otroka... poglej, kaj smo ti vse prinesli!... Urno čaja,
116 Sreca |          očesom. ~"Na, pij čaja! Vse smo že pripravili: poglej
117 Sreca |     pridem dol in zapisano mi je vse na obrazu. Tam bom legel
118 Sreca |        se bo še kakor takrat! Ni vse kakor je pisal, ni še tako
119 Sreca |         v domovino in ozdravi -- vse bo, kakor je bilo..." ~Tolažil
120 Sreca |          razstavo! Razbilo se je vse..." ~Franc je bil miren
121 Pozdr |       poln luči in vsi obrazi in vse svetle toalete; ves zrak
122 Pozdr |         glas je bil že raskav -- vse tiste uboge romarice imajo
123 Pozdr |         so se umaknile mojim... ~Vse tuje življenje zunaj je
124 Poet  |          daljavi, korak od poti, vse lepša pokrajina? Ali niso
125 Poet  |        strmi poti. ~Nebo je bilo vse sivo, znočilo se je nenadoma,
126 Poet  |     mislil popotnik. In misel na vse tiste, ki so nosili pred