| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] kaj 149 kajti 1 kak 1 kako 106 kakor 387 kakršenkoli 1 kakršne 1 | Frequency [« »] 112 o 111 ce 107 to 106 kako 101 nic 100 zmerom 97 preko | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances kako |
Chapter
1 MimoZ | opazil sem časih celó, kako so se premikale lepe ustnice, 2 MimoZ | premikale lepe ustnice, kako so se smejale mlade oči. 3 MimoZ | popotnike, v kolobar začarane, kako so bili z nogami, krvav 4 MimoZ | koliba jadra veselo mimo... Kako dolgo še?... ~******* ~ ~ 5 BrezD | zasenčiti oko, da bi jo videl, kako se blešči v daljavi, tako 6 BrezD | sem iz glasu njegovega, kako je glodalo v njem globoko 7 OPresc| coklar!" Tone sam ni vedel, kako si je izmislil "coklarja"; 8 OPresc| videlo se je daleč naokoli. "Kako bi se izgubili? Tam so sveti 9 OPresc| hodili dolgo, ko smo opazili, kako so se prikazovale na tej, 10 OPresc| Lojzetovih očeh in čutil sem, kako se je bila vzbudila tudi 11 VTemi | Zdaj se je domislila Ana, kako se je bila mati napotila. 12 VTemi | Tončka in Tine sta videla, kako se je premikalo nekaj črnega 13 VTemi | sta čutila Tončka in Tine, kako se je nenadoma tema zgostila; 14 VTemi | videla Ana zmerom jasneje, kako hodi mati po ulicah, v dežju 15 Greh | svetlobe; ti žarki so bili kako tenki, plašni glasovi sredi 16 Greh | glavo. In tedaj je videl, kako se je premikalo tam doli 17 Greh | pragih in so poslušali, kako je cvililo, prosilo in kako 18 Greh | kako je cvililo, prosilo in kako je butalo ob tla. Vse so 19 Greh | Ni se ozrl, ali videl je, kako stoji tam, in čutil je na 20 Greh | hribom je svetil mesec. ~Kako lepa je noč! -- je pomislil 21 Greh | je počasi; sam je čutil, kako so se mu kolena tresla. ~" 22 Greh | daleč po klancu, po dolini. Kako bi se torej ne bilo slišalo, 23 Greh | in me vpraša naravnost. Kako bi bilo mogoče, da bi ne 24 Greh | mogoče, da bi ne vedel, kako bi me drugače tako srepo 25 Greh | in stokalo pod oknom. In kako čudne so njene misli. "Boljše 26 Greh | tistem hipu pa se je spomnil, kako je ubil Martin mladega psa. 27 Greh | strah ga je izpreletel. ~-- Kako sem bil nepreviden, za božjo 28 Greh | se je in slišal je sam, kako so šklepetali zobje. -- 29 Greh | odgovoril in je šel dalje. ~-- Kako bi šele izpraševali, ko 30 Greh | Da bi se že znočilo! Kako počasi se mrači nocoj in 31 Greh | počasi se mrači nocoj in kako nizko je še senca tam! -- ~ 32 Greh | bi ga kdo ne opazil. ~-- Kako se smejó vsi! Starci so, 33 Greh | pojde pometat pred oltar... Kako bi se zdaj vrnil? Nocoj 34 Tinica| njegovimi očmi. ~Vedel je, kako velika in lepa je njegova 35 Tinica| ženske. Sedla je k njemu. ~"Kako da si se povrnil? mislila 36 Tinica| grla. Ali sam ni vedel, kako je polagoma in prijetno 37 Tinica| tem življenjem: gledal je, kako so se rezale gube v lica, 38 Tinica| so se rezale gube v lica, kako so padale oči globoko v 39 Tinica| se vedoma z lepo mislijo, kako vstaja, hodi svobodno pod 40 Tinica| in obšlo ga je kesanje. ~Kako je bilo prej to življenje 41 Tinica| spomladi in nedolžnosti in kako se je spremenilo v blato! 42 Tinica| začrnele, če bi se ozrl nanje. Kako je sijalo spomladansko sonce, -- 43 Tinica| njega in začudil se je, kako je bila majhna in šibka, 44 Tinica| ljubezni. Tinica je videla, kako so tudi druge ženske strmele 45 Tinica| hinavskega čuta porojena. Kako so se svetile rdeče polne 46 Tinica| svetile rdeče polne ustnice, kako opolzka in pregrešna je 47 LepaV | ki jo je ljubil strahoma. Kako bi mu pač odgovorila? Bilo 48 Zaljub| lahko misliš po priliki, kako je lepa. Ona je omožena 49 Zaljub| velikanskega preobrata. ~"Kako da si ga spremenil? Saj 50 Zaljub| In potem, Bog vedi, kako je prišlo, mi je pripovedovala 51 Zaljub| večeru sem jo poljubil. ~Kako se človek spremeni. Jaz 52 Zaljub| pripovedovala in ni videla, kako sem polagoma odpiral duri 53 Zaljub| preteklosti, njene duše, kako sem tam gospodaril, pobiral 54 Zaljub| bi se sladko odpočil... Kako bi me ne ljubila, če sem 55 Zaljub| človek in gledal je Bog vedi kako; smilil se mi je in strah 56 Zaljub| oblečenih žensk. O, prijatelj, kako mlade so bile te ženske 57 Zaljub| mlade so bile te ženske in kako grde! Vse so bile suhe, 58 Zaljub| pljuvalnikov, dragi moj, kako je posejana z njimi naša 59 Vedom | lepo število, in je gledal, kako veselo je živelo življenje. 60 Vedom | gležnjev. ~"Pripoveduj! Kako je bilo s Heleno?" ~Jakob 61 Vedom | smešne. Treba je par novih -- kako, vraga! ~"Nič ni bilo s 62 Vedom | Ni potrebe, saj veš, kako je. Zatorej: malo oh in 63 Vedom | življenja, in zdaj šele vidim, kako ostudno je. To ni življenje 64 Vedom | pusto in rad bi živel... Ali kako si uganil? Pravkar mi je 65 Vedom | opazil in da bi mislil nanje. Kako mu je bila nekoč prezgodaj 66 Vedom | Kdaj se je to zgodilo? Kako se je zgodilo, da ni opazil 67 Vedom | od svoje mizerije. Glej, kako prihajajo človeku snovi... 68 Vedom | tako neznaten. ~Vedel je, kako žive drugi in kako mislijo; 69 Vedom | Vedel je, kako žive drugi in kako mislijo; v najbolj skrite 70 Vedom | prihajam, iz življenja!" ~"Kako pa je tam?" je vprašal Krničar 71 Vedom | se je smehljal, ni vedel, kako bi odgovoril. "Sit si tega 72 Vedom | je čudil zmerom bolj. ~"Kako veš, kod sem hodil?" ~"Izkušnje, 73 Sreca | ti tam doli pa si vedela, kako te ljubim, ponudila si mi 74 Sreca | se sveti visok cilinder. Kako ti kobali! Pokašljuje, kihne 75 Sreca | nič ne spominjaš, Franc, kako sem skrbela zate dolga leta, 76 Sreca | Ali nič ne veš, Franc, kako sem ti stregla v dolgih 77 Sreca | Ali nič ne veš, Franc, kako sem upala v tistih nočeh -- 78 Sreca | žalostno segnije. Videl sem, kako je zatemnela sončna pokrajina; 79 Sreca | ležal in pozabili smo nate; kako da si vstal?" ~"Zaspati 80 Sreca | porojena iz veselih višin. Kako bi nazaj, kako bi naprej?... ~* ~ 81 Sreca | veselih višin. Kako bi nazaj, kako bi naprej?... ~* ~Franc 82 Sreca | zložil na čast, Helena! Kako žalostna bi bila ljubezen, 83 Sreca | te je strah tiste misli. Kako si ti majhna in plašna, 84 Sreca | Kaj ne zaostaja ta ura?" ~"Kako se ti mudi, Franc! Posedi 85 Sreca | bi vsaj tega ne bilo -- kako je to nizko, umazano! Za 86 Sreca | nasmehnila bi se morda... Kako nerodne in strme so stopnice, 87 Sreca | je težak. Sam Bog vedi, kako sem bil zašel v ta čudni 88 Sreca | o mati, majka! Glej, kako je ranjen tvoj sin!... ~ 89 Sreca | samega na sveti večer! In kako imenitno so prišli! Pod 90 Sreca | Barica, in potem na voz!"... ~Kako se je razlila prijetna toplota 91 Sreca | neprijetneje. ~Ne bom ti pisal, kako se mi je godilo; kmalu pridem 92 Sreca | bral. Rad pa bi ti povedal, kako se je izpreobrnilo moje 93 Sreca | O prijatelj, ti veš, kako mogočen je bil moj sveti 94 Sreca | porodil lep in čist mir. ~"Kako je bilo takrat drugače, 95 Sreca | ponosno pričakovanje v očeh. Kako bi se pač vrnil, kam bi 96 Sreca | dolgo pot proti domu... ~* ~Kako nečedno propada to polmrtvo 97 Sreca | propada to polmrtvo truplo kako počasi se ruši ta brezoblična, 98 Sreca | prej, nego vsakdo drug. Kako bi bilo mogoče, da bi zasijalo 99 Sreca | čaka žalostnega konca..." ~Kako neprijetno je to čakanje, 100 Sreca | neprijetno je to čakanje, kako nizek je ta strah v srcu, 101 Sreca | nizek je ta strah v srcu, kako neskončno nizko je to upanje 102 Pozdr | nerazločnih sanjah... ~O Dorilis, kako se je izpremenil tvoj obraz! -- 103 Pozdr | neošemljeni izraz narodove duše! Kako maloobsežen, kako siromašen 104 Pozdr | duše! Kako maloobsežen, kako siromašen je tvoj register 105 Pozdr | naših jugoslovanskih bratov! Kako ponižna si in sramežljiva 106 Pozdr | surovostjo lutrsko-nemške kletve! Kako si enostavna in plitka v