Chapter

  1 MimoZ |       trudnem ihtenju trepečejo; nič ni predrzen njen pogled,
  2 MimoZ |       bilo zmerom bolj zanimivo. Nič več ni bilo sonce veselo;
  3 MimoZ |         utonila kakor v vodi... ~Nič se ni poznalo v gneči, da
  4 MimoZ |     morejo si napraviti steze... Nič tragike -- smešen je bil!
  5 MimoZ |         se ti že tresejo kolena, nič več ni upanja v tvojih očeh,
  6 BrezD |        niso bila prejšnjim čisto nič podobna... Samevalo je drevó
  7 BrezD |          in bolečine polno. Toda nič več ni bilo v njegovem glasu
  8 BrezD |     zvoka, iz upanja porojenega; nič več ni bilo vere v njegovih
  9 OPresc|          ob poti. Kakor da bi se nič ne premikali in bi bilo
 10 OPresc|        je sklenila roke in se ni nič bala. ~Odprle so se duri,
 11 OPresc|        nas je postrani, ni rekla nič in se je vrnila. Posedli
 12 OPresc|        Tone. ~Lojze in jaz nisva nič odgovorila. Kaj se je godilo
 13 OPresc|        ni bilo več in tako se ni nič genilo; samo tam na najvišjem
 14 OPresc|           kakor da bi gledale in nič ne videle. Šla sta oba v
 15 OPresc|         oči, tudi govorili nismo nič. Tihi in žalostni smo se
 16 OPresc|       malodušnost je bila v nas. Nič nismo govorili, nismo se
 17 OPresc|         In zdaj ni bilo na svetu nič drugega več nego tiha ravan. ~
 18 OPresc|      položeno tenko deblo, skoro nič obtesano, okroglo in spolzko;
 19 VTemi |     zajokala v kuhinji. ~"Kaj ni nič kruha, Ana?" ~"Počakaj,
 20 VTemi |             Tončkin obraz ni bil nič več vesel, tudi v njenih
 21 VTemi |         ni več kruha v omari!" ~"Nič več ga ni." ~"Tudi jabolka
 22 VTemi |          Nikogar ni pogledala in nič ni naročila; Tine je šel
 23 Greh  |          dalo razločiti v cerkvi nič več, samo od velikega oltarja
 24 Greh  |          bila, še čisto mlada in nič hudobnega ni bilo v njenih
 25 Greh  |       bila tudi v njegovem srcu; nič lepega in veselega ni bilo
 26 Greh  |         naravnost na svetle oči. Nič se ni oglasilo, tačice so
 27 Greh  |           No, mačka, mačica? Ali nič ne prosiš, ali te nič ne
 28 Greh  |        Ali nič ne prosiš, ali te nič ne boli? No, mačka, mačica,
 29 Greh  |       tla, enakomerno, zamolklo. Nič ni čutil rok, vodil jih
 30 Greh  |         in tudi oči ni bilo več, nič se ni svetilo. ~Tresel se
 31 Greh  |         prestrašil, ni odgovoril nič in je šel hitro mimo. Cerkovnik
 32 Greh  |          neskončnost in ne misli nič. Hiše so bile ob potu in
 33 Greh  |           Tone je vzel, ni rekel nič in je hitel dalje. Branjevka
 34 Greh  |        vrgel odejo raz sebe. ~-- Nič več misliti na tisto, to
 35 Greh  | gospodarja, niso storili Martinu nič zlega, samo čez poldan je
 36 Greh  |         Kaj pa delaš, Tone?" ~-- Nič ni bilo, neumen sem bil! --
 37 Greh  |       Kaj nisi ti ministrant?" ~"Nič ni odgovoril in je šel dalje. ~--
 38 Greh  |    Zabolelo ga je in ni pomislil nič in se je vrnil. ~-- Če me
 39 Greh  |  zatisnil oči, in vse bi minilo, nič misli več, ne strahu. ~Jedel
 40 Greh  |          širokih belih cestah in nič skrbi in nič žalosti in
 41 Greh  |     belih cestah in nič skrbi in nič žalosti in vsega dobrega
 42 Greh  |        Imajo pač vsega dovolj in nič jim ni treba misliti, ne
 43 Greh  |        če bi, postavim, nihče še nič ne slutil, nič ne vedel,
 44 Greh  |          nihče še nič ne slutil, nič ne vedel, potem bi se dalo
 45 Greh  |               Vse je izgubljeno, nič se ne da več napraviti in
 46 Greh  |               Tako žive mirno in nič jim ni na srcu. -- ~Tudi
 47 Greh  |   ovinkom, nikoli ni bilo konca. Nič ni tipal ob zidu, ali noge
 48 Tinica|        svojega novega življenja. Nič več ni bilo skrbi, svež
 49 Tinica|         s tihim veseljem v srcu, nič več ni dvomil nad seboj.
 50 Tinica|      roke v naročju, skoro čisto nič podoben tistemu obrazu,
 51 Tinica|       bele roke, ki se niso zdaj nič več svetile iz puste teme... ~
 52 Tinica|     Govorila sta, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, samo oči
 53 Tinica|        srajco... ~"Tinica, danes nič več..." ~Stopil je korak,
 54 Tinica|         besedah. Moji grehi niso nič manjši in nič drugačni od
 55 Tinica|         grehi niso nič manjši in nič drugačni od grehov drugih
 56 NaGolg|          in od prahu čisto sive. Nič se ni upiral, ko ga je držalo
 57 LepaV |         že iz predzavednih sanj. Nič te ne vprašujem, prijatelj,
 58 Zaljub|         smešen človek in ženskam nič nevaren. Ko sem jo prvikrat
 59 Zaljub|      plešico nad levim ušesom in nič se mu ni podalo... ~In potem,
 60 Zaljub|          potisnil ga v brezdanji nič ter se polastil njegove
 61 Zaljub|       dlani -- ali naposled niso nič drugega nego ženske. Jaz
 62 Zaljub|        poslanca, ki ni v resnici nič drugega nego cestni pometač.
 63 Vedom |          novih -- kako, vraga! ~"Nič ni bilo s Heleno! Trubaduril
 64 Vedom |        Saj si jo pač vprašal?" ~"Nič je nisem vprašal. Nimam
 65 Vedom |         in gorkeje. ~"Nimam zdaj nič posebnega. Sami načrti me
 66 Vedom |         roman -- sem ž njimi!" ~"Nič nisem napisal!" je jecljal
 67 Vedom |       imaš kaj novih načrtov?" ~"Nič jih nimam!" je priznal Jakob,
 68 Vedom |     nikoli. In tudi jaz še nimam nič jasnega, določnega. Vse,
 69 Sreca |    človek in kloni glavo in prav nič ne upa, da ugleda naposled,
 70 Sreca |           Dolga je bila pot, ali nič me ni strah, če se ozrem.
 71 Sreca |      sledovi mojih ranjenih nog. Nič za to! Dovolj je še krvi
 72 Sreca |         v burji šumečih, ni bilo nič več. ~Na hiši, temnostrmeči
 73 Sreca |      črne stene in me duš‚... Ti nič ne razumeš, Barica, ali
 74 Sreca |          razstavi? Kdaj? Kje?" ~"Nič drugega ne vem! Naši umetniki
 75 Sreca |         Zdaj govori po vrsti!" ~"Nič ni! Kaj pa te je tako vznemirilo?" ~"
 76 Sreca |        te je tako vznemirilo?" ~"Nič? Ali si človek, ali si živina?
 77 Sreca |     razstavijo v tujini in to ni nič? Kaj ne veš, da do današnjega
 78 Sreca |        Razumem -- pa saj ne bodo nič opravili! Če se blamirajo
 79 Sreca |        se je ozrlo nanj. "Ali se nič ne spominjaš, Franc, kako
 80 Sreca |       mehko posteljico..." ~"Ali nič ne veš, Franc, kako sem
 81 Sreca |         dolgih bolnih nočeh? Ali nič ne veš, Franc, kako sem
 82 Sreca |         Nisi je videl, Franc, in nič ti ne očitam. Morda je bila
 83 Sreca |       roke, proseče in darujoče. Nič ti ne očitam, tudi ti ne
 84 Sreca |          Martin se je začudil. ~"Nič več literat?" ~"Črtaj to
 85 Sreca |           da sem na poti!" ~"Ali nič ne veš, kaj si ostavil doma?" ~"
 86 Sreca |          kaj si ostavil doma?" ~"Nič! In ko bi ostavil svojo
 87 Sreca |       kaj humorja, Franc! Ali se nič ne spominjaš: da si imel
 88 Sreca |           kaj niste spekli letos nič potice? Vaš Franc je potrkal
 89 Sreca |        usmiljenja sem še vreden, nič več ljubezni. Zdaj pokaži,
 90 Sreca |         je vredno tvoje srce!... Nič se mi ne umikajte, vi blagi
 91 Sreca |          postelji nepripravljen, nič še ni jaslic, nobena lučka
 92 Sreca |             Glej, lažje je zdaj, nič več se ne zibljejo tla tudi
 93 Sreca |          bi se tesno v kot, kjer nič svetilke, šla bi mimo in
 94 Sreca |         s čajem, kakor berača. ~"Nič nas ne glej tako zlovoljno,
 95 Sreca |           Če je oblačno, ne reci nič, že tako je dovolj strahu
 96 Sreca |         od prevelikega strahu. ~"Nič se me ne boj, prijatelj;
 97 Sreca |          spodaj... tam spodaj se nič ne pritožujejo nad slabo
 98 Sreca |            Ali si slišal, Franc? Nič ne bo s tisto dunajsko razstavo!
 99 Pozdr |         ni bilo nikjer, ne zvezd nič in ne pobožne lune; tudi
100 Poet  |     jarkih, zasekanih v klanec. ~Nič več ni mislil, kam in čemu;
101 Poet  |           ni bilo več prezgodaj, nič več ni bilo poti nazaj.