Chapter

 1 MimoZ |             so bili legli na čelo, preko oči, v dolgih svetlih grivah
 2 BrezD |           in pod njimi bež&ecatue; preko travnikov sence kakor sanje... ~
 3 OPresc|          pod njimi so begale sence preko ceste, preko streh in na
 4 OPresc|          begale sence preko ceste, preko streh in na polje, čez goro
 5 OPresc|           Lojze in vrgel sem vrečo preko rame, vzel palico v roko
 6 OPresc|          je imel tudi veliko vrečo preko rame. Z njim je prišla njegova
 7 OPresc|            hiteli. ~Tone je skočil preko trnjeve meje in je pohitel
 8 OPresc|         bežali; noge so se vdirale preko gležnjev v blato. ~Obredli
 9 OPresc|            in jo je vlekel s seboj preko trave in kamenja in blata.
10 OPresc|        tupatam. In napotili smo se preko ravni. ~Vodila nas je ozka
11 OPresc|       nihče... ~Razlila se je voda preko steze, mahoma smo stali
12 OPresc|       Deske so se vdirale globoko, preko kolen nam je brizgala voda.
13 OPresc|          pomikal mrtvaški izprevod preko ravni, mimo samotnih dreves,
14 OPresc|       ravni, mimo samotnih dreves, preko velikih tihih luž, pod sivim
15 OPresc|      spredaj... ~Tako smo mislili: preko ravni pojdemo, okoli holma,
16 OPresc|            je bil upognjen, šla je preko ceste z drobnimi, trudnimi
17 OPresc|       pljuskala z velikimi valovi. Preko jarka je bilo položeno tenko
18 OPresc|             da je zapljuskala voda preko nje, in je bil z dvema skokoma
19 OPresc|            vagabunda in bežali smo preko travnika in preko luž in
20 OPresc|       bežali smo preko travnika in preko luž in jarkov, ko smo ga
21 VTemi |         strehami. Zapihal je veter preko ceste in vzdignil se je
22 VTemi |   neizmerno. ~Omahovaje je šla Ana preko izbe, v kot ob postelji;
23 VTemi |            šel počasi in omahovaje preko ceste od te strani na ono
24 VTemi |       tesno, odeje pa nista marala preko glave; strah ju je bilo
25 VTemi |             gosti koraki so bežali preko ceste, oddaljevali so se
26 Greh  |           bi se ji ognil, pobegnil preko polja, po skritih stezah. ~"
27 Greh  |     domislil in je zalučal bonbone preko meje na polje. ~"Kdor jih
28 Greh  |       majhni valovi, kri je padala preko kamenja in kamenje se je
29 Greh  |            kričati... Da bi skočil preko črnega potoka, ubežal!...
30 Greh  |     kolovozih, po ilovnatih stezah preko lazov, po kamenitih klancih,
31 Greh  |          zavil naravnost po stezah preko polja, da bi ne srečaval
32 Greh  |        preskočil je plot in je šel preko vrta. Po stezi za plotom
33 Greh  |         dalje bi šel, do morja. In preko morja, neizmernega morja
34 Greh  |          mesta še dalje, do morja, preko morja v beli ladji... ~Hipoma
35 Greh  |          je bila morda v veži. ~-- Preko polja pojdem in kadar pridem,
36 Greh  |             Ovinek je bil velik -- preko polja in travnikov, po blatnih
37 Greh  |      travnikov, po blatnih stezah, preko jarkov, po holmu gori skozi
38 Greh  |       travniku je tekel, skakal je preko jarkov in kmalu je bil na
39 Greh  |      spotaknil se je, ko je skočil preko trojih stopnic, padel je
40 Tinica|         okno je videl človek daleč preko črnih in rdečih streh, preko
41 Tinica|       preko črnih in rdečih streh, preko umazanih dvorišč in oprašenih
42 Tinica|          je z glavo, da so zapluli preko ramen razpleteni lasje. ~
43 Tinica|       takoj, čuden nasmeh je šinil preko spačenega obraza: bilo mu
44 Tinica|          vzrasla je hipoma, šinila preko ulice, vrnila se, zaplapolala
45 LepaV |           mimo, mu je šinila senca preko obraza, domislil se je bogve
46 LepaV |              Ogrnil ji je ovratnik preko ramen in se je dotaknil
47 LepaV |           Velika noč. ~Tako je šla preko perona, ozrla se še malo
48 LepaV |            plašne oči so pogledale preko vrta proti zelenemu oknu,
49 LepaV |         edina, ki sem jo ljubil." ~Preko zelene ravni je hitel vlak
50 LepaV |        Hitre so bile takrat sanje, preko zemlje so švigale jadrno
51 LepaV |          komaj vidno in pobliskoma preko ustnic... Zgrudi se človek
52 LepaV |          Počasi se je pomikal vlak preko ravnine, počasi in trudoma
53 LepaV |       čistem ognju. ~Vlak je hitel preko ravni, skozi mirno spomladansko
54 LepaV |           mimo, mu je šinila senca preko obraza, domislil se je pač
55 LepaV |              Ogrnil ji je ovratnik preko ramen in se je dotaknil
56 Zaljub|       veter v celih gostih oblakih preko lesene, zeleno pobarvane
57 Zaljub|            in videl sem njeno nogo preko nogavic -- o, prijatelj,
58 Zaljub|         veter je utihnil, bežal je preko ceste preko visokih nočnih
59 Zaljub|      utihnil, bežal je preko ceste preko visokih nočnih streh; luna
60 Zaljub|            in jezno so begali loki preko plakajočih strun, ki so
61 Zaljub|          prikritega mu je švignilo preko ustnic, preko lic, oči so
62 Zaljub|          je švignilo preko ustnic, preko lic, oči so lokavo pomežiknile. ~"
63 Vedom |       vzdignila žejna in je letela preko polja. ~"Na kakšno pot!"
64 Vedom |         rdeči curki od vrata doli, preko pleč, preko prsi... lovile
65 Vedom |            vrata doli, preko pleč, preko prsi... lovile bi in prosile
66 Vedom |           ničesar." ~Šel je počasi preko sobe v kabinet in se je
67 Sreca |       zlati cvetovi; razlili so se preko široke ceste, žareča bela
68 Sreca |           žareča bela reka se vije preko ravni. Tam, glej, se je
69 Sreca |           tisto kri!... ~Gledal je preko ravni, v soncu okópane:
70 Sreca |          jadrnem diru se je vozilo preko neba na burje drdrajočem,
71 Sreca |          zamahni, poženi, še dalje preko svetle ljubljanske ravni,
72 Sreca |          svetle ljubljanske ravni, preko Raskovca, preko notranjskih
73 Sreca | ljubljanske ravni, preko Raskovca, preko notranjskih lazov, nad kameniti
74 Sreca |         nerodni čevelj stopi časih preko jarka -- glej, zrasla je
75 Sreca |       polju, senca njegova že sega preko Karavank!... ~Stopi, Franc
76 Sreca |         nad vso pokrajino, sega že preko Karavank in lica so jim
77 Sreca |             da stopijo naši fantje preko praga; to je vse in je dovolj.
78 Sreca |          je bila legla temna senca preko neba, velikanska senca,
79 Sreca |        plašča. Zaškropile so časih preko mesta debele kaplje v dolgem
80 Sreca |         ogromen kropilnik zamahnil preko zemlje, v velikem križu
81 Sreca |           je bilo strah; prišla je preko ulice z mirnimi in lahkimi
82 Sreca |         brdov, kobalilo je nerodno preko sončne pokrajine in jadrno
83 Sreca |           Kaj si ne zaželiš nikoli preko ceste, tja preko onih gora,
84 Sreca |            nikoli preko ceste, tja preko onih gora, ki se svetijo
85 Sreca |       ljubezni, ki bi se vzdignila preko gora, do neba na mogočnih
86 Sreca |     pogledale plašne, objokane oči preko vode, šumeče v noč, tja
87 Sreca |            vode, šumeče v noč, tja preko tihih poslopij, v mraku
88 Sreca |           Da, Franc!" ~"Gledala si preko vode in tja preko poslopij --
89 Sreca |       Gledala si preko vode in tja preko poslopij -- kaj si mislila, ~
90 Sreca |             Šla je s tihimi koraki preko sobe in tiho je zaprla duri.
91 Sreca |           se vdirajo noge v blato, preko pokrajine reže veter s silno
92 Sreca |        vozil sem se na zlatem vozu preko neba, v jadrnem diru od
93 Sreca |           sem v kraljevskem plašču preko zemlje, eno nogo še na Karavankah,
94 Sreca |            gorele svetilke. Šel je preko mosta, temna voda je šumela
95 Sreca |          dolge sence so se plazile preko nje, mrak je legal nanjo.
96 Pozdr |      krvavelo... Senca je hušknila preko beložarečega veselja tam
97 Poet  |           od Boga poslan, je šinil preko obrazov. ~Globoko sključen