Chapter

 1 MimoZ |        okamenele ceste. Gledal sem jih, koprneče popotnike, v kolobar
 2 MimoZ |       trudne, ranjene. Spoznal sem jih, ki sem jih ljubil nekoč,
 3 MimoZ |            Spoznal sem jih, ki sem jih ljubil nekoč, ki so mi tujci
 4 MimoZ |        niti koraka dalje... Kdo bi jih rešil, kdo bi jim zaklical?...
 5 OPresc|     razcapani popotniki. Ljudje so jih gonili od hiše, in če so
 6 OPresc|            koruznih hlebcev, kakor jih pečejo tam; nizki so, rumeni
 7 OPresc|            tla, prešteli hruške in jih razdelili, spravili vse
 8 OPresc|             Kaj jabolka! Imeli smo jih v malhah dovolj. Ali bilo
 9 OPresc|          bile položene deske, voda jih je pokrivala in majhni valčki
10 OPresc|            je to steza. Čemu pa bi jih bili položili?" ~Vsi smo
11 VTemi |         velike, čudno mirne, kakor jih imajo ljudje, ki so doživeli
12 VTemi |         veselo o lepih stvareh, ki jih pač prinesejo mati, ali
13 VTemi |          se je tudi na reči, ki bi jih drugače ne opazila. Zdaj
14 VTemi |           drugače ne opazila. Zdaj jih je opazila in sama se je
15 VTemi |           na svetu, veliko število jih pripovedujejo knjige in
16 VTemi |       Iskali so vdrugič, ali strah jih je bilo teh tihih korakov --
17 Greh  |            Nič ni čutil rok, vodil jih je nekdo drugi, vzdigal
18 Greh  |            je nekdo drugi, vzdigal jih in spuščal v taktu. ~In
19 Greh  |        preko meje na polje. ~"Kdor jih najde, njegovi so!" ~Srečal
20 Greh  |        večera. Zatisnem oči, in ko jih odprem, je vse, kakor je
21 Greh  |            so ga žulili čevlji, ki jih ni bil vajen in jih je obul
22 Greh  |             ki jih ni bil vajen in jih je obul samo ob nedeljah,
23 Greh  |          duri še odprte, kakor sem jih bil ostavil, tudi deska
24 Greh  |           duri v zakristijo. Morda jih je že zaklenil, da bi prišel
25 Tinica|          celo iz njegovih del, kar jih je bila ustvarila roka,
26 Tinica|        čutil je vse njene čute, ki jih je razumela komaj sama...
27 Tinica|          so grde samo tedaj, kadar jih človek pokaže, in samo zategadelj,
28 Tinica|            in samo zategadelj, ker jih pokaže na očitnem kraju...
29 LepaV |            cvetov, ki so dišali in jih ni bilo več. ~Ogrnil ji
30 LepaV |            samih takih stvareh, ki jih je oblivalo spomladansko
31 LepaV |     nenadoma tiste majhne rane. ki jih človek skoro ne čuti, kadar
32 LepaV |            cvetov, ki so dišali in jih ni bilo več. ~Ogrnil ji
33 Zaljub|          najlepša tista čustva, ki jih skriva človek za deveterimi
34 Zaljub|   deveterimi durmi svojega srca in jih zatajuje s sramežljivo lažnivostjo,
35 Zaljub|            lažnivostjo, zato da bi jih ne omazal strupeni dih vsakdanjosti?
36 Zaljub|          lajali nanje samo psi, ki jih je bil Bog resnično ustvaril
37 Zaljub|           lepih liričnih pesmi, ki jih skrivam v miznici. Ako ti
38 Zaljub|        miznici. Ako ti je prav, ti jih pokažem. ~"Hvala!" ~Moraš
39 Zaljub|          šop las -- izruval sem si jih bil od sramu, ko sem prišel
40 Zaljub|         ljudje spreminjajo. Koliko jih je, recimo, ki so danes
41 Zaljub|            nagrobnico v verzih, ki jih bo zložil ta ali oni profesor.
42 Zaljub|            belo roko -- tako kakor jih iztegujejo dame, ki jih
43 Zaljub|            jih iztegujejo dame, ki jih ljubijo baroni -- in jaz
44 Zaljub|         strašnem večeru. O, koliko jih je na svetu, ki živ‚ in
45 Vedom |           je prej kraj poti, kakor jih stoji lepo število, in je
46 Vedom |       Prešerna do Murna in ljubila jih je lepo število; gledala
47 Vedom |             o katerih je vedel, da jih ne dovrši nikoli. Začudil
48 Vedom |            litanije moje, tedaj mi jih pusti; opravim sam!" ~Umolknili
49 Vedom |         Jakob svojih tovarišev. Ni jih pogrešal. Živel je v vročih,
50 Vedom |     Macedonijo in ves Balkan. "Naj jih pobijejo, saj niso za drugega.
51 Vedom |           za drugega. Kolikor manj jih je na svetu, tem bolje.
52 Vedom |         struna rahlega čuta, da bi jih opazil in da bi mislil nanje.
53 Vedom |            zmečkane na mizi, kakor jih je bila zalučala ob prihodu,
54 Vedom |            njegovi nazori, kolikor jih je imel, drugačni od nazorov
55 Vedom |      zavedal svojih besed. Tako pa jih je gledal natanko in jih
56 Vedom |           jih je gledal natanko in jih je sodil, zato ker je stal
57 Vedom |          kaj novih načrtov?" ~"Nič jih nimam!" je priznal Jakob,
58 Vedom |          Ona je stala ob durih, ki jih je mislila pravkar odpreti.
59 Vedom |            okna. ~"Tudi tamle gori jih je umrlo dvoje," je izpregovoril
60 Vedom |            in s tistimi nadami, ki jih poznaš in ki sta jih bila
61 Vedom |            ki jih poznaš in ki sta jih bila onadva tako polna?
62 Vedom |           V ~Jakob je živel, kakor jih živi brez števila, življenje,
63 Vedom |            bi ukrotil misli, da bi jih prisilil na pot, ki jo je
64 Vedom |           se je. Čemu pač to, čemu jih kličem? Kaj je to res moje
65 Sreca |          stresajo z glavami, da bi jih zgrabil za lase in stresel
66 Sreca |         vse in je dovolj. In če bi jih zasmehovali, jaz bi jih
67 Sreca |            jih zasmehovali, jaz bi jih bil vesel -- celo zato bi
68 Sreca |          bil vesel -- celo zato bi jih bil vesel, ker so jih zasmehovali
69 Sreca |           bi jih bil vesel, ker so jih zasmehovali in še rajši
70 Sreca |         zasmehovali in še rajši bi jih imel... Zdaj, prijatelj,
71 Sreca |            o stvareh, ki veste, da jih ne maram! Nikoli nisem mislil
72 Sreca |          tvoje misli -- tako kakor jih slišim zdajle, ko stojiš
73 Sreca |      prodal svoje pesmi." ~"Ne bom jih prodajal nikomur -- in,
74 Sreca |         niti prepisane niso!" ~"Ti jih prepišem jaz." ~"Ne maram!
75 Sreca |            ga! Izpitov še nima, pa jih bo napravil... Zdaj pa se
76 Sreca | izveličarske sanje, vsaj slutil si jih. In očital si mi v svojem
77 Sreca |           in nelepih nočeh, ki sem jih preležal v svoji mrzli izbi!
78 Sreca |           dolgčas kak večer, vzemi jih in jih prepiši, bova že
79 Sreca |            kak večer, vzemi jih in jih prepiši, bova že poravnala,
80 Sreca |  zadovoljstvom. ~"Že zaradi pisave jih bodo boljše plačali. Verzi
81 Sreca |            in kakšne so besede, ki jih govorim? Kar okrenil bi
82 Sreca |         pesmi izplačale. Velik del jih je, ki so čisto za narod...
83 Sreca |        čisto za narod... Preberite jih vsaj!" ~O, Franc Riba! ~"
84 Pozdr |           in pregrešne roke, kakor jih imam rad. ~In komaj je zaklicalo
85 Poet  |            ni je bilo misli, ki bi jih mogla ustaviti. Ves majhen
86 Poet  |         zeleni travniki, kakor sem jih videl nekoč v sanjah, ali
87 Poet  |        napol strjene krvi. "Veliko jih je že pač hodilo tod!" si