Chapter

 1 BrezD |             in ki si ni upal, da bi ji odprl duri. ~"Ali si bil
 2 OPresc|         držalo njenega krila. Život ji je bil upognjen, šla je
 3 VTemi |            premislila se je; ležalo ji je na srcu nekaj neprijetnega
 4 VTemi |            in ko se je sklonila, so ji vihrali lasje v vetru. Gledala
 5 VTemi |       izreči. Umrl bi človek, če bi ji pogledal naravnost v obraz.
 6 VTemi |            je zazdelo Ani, kakor da ji je bil stopil iz temè nekdo
 7 VTemi |          treščiti jo ob zid; strgal ji je ruto z glave, v lice
 8 VTemi |             ruto z glave, v lice so ji bíle mrzle kaplje, ves život
 9 Greh  |            visoko. ~Smejal se je in ji je gledal v oči. ~"No, mačka,
10 Greh  |             se je okrenil, da bi se ji ognil, pobegnil preko polja,
11 Greh  |              tako majhen in ubog se ji je zdel kakor nikoli. "Bolan
12 Greh  |              Ni se ozrla nanj; Tone ji je poznal na obrazu, da
13 Greh  |             plašno, ali takoj so se ji prikazale solze v očeh. ~"
14 Greh  |           je prestrašila in srce se ji je stisnilo v nerazumljivi
15 Greh  |      spravila iz mene. -- ~Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce
16 Tinica|         njenega čela, in zganilo se ji je v prsih kakor stud...
17 Tinica|        prsih kakor stud... Spomladi ji je bil prinesel časih bonbonov
18 Tinica|             bila zlagana, ali ki se ji je vdal z veseljem in ljubeznijo. ~"
19 Tinica|          bilo srce polno. ~Prinesel ji je rož; kupil ji je klobuk
20 Tinica|           Prinesel ji je rož; kupil ji je klobuk z veliko rdečo
21 Tinica|          padal zadaj na kito; kupil ji je rokavice, ki so segale
22 Tinica|             bilo neprijetno, zoprna ji je bila tista ženska in
23 Tinica|            njegovega pogleda; težko ji je bilo pri srcu; od bridkosti
24 Tinica|        čudne, globoke radosti so se ji orosile oči... Nato so nastopili
25 Tinica|        skoro zasmilili, ali lica so ji gorela in plameni so ji
26 Tinica|             ji gorela in plameni so ji trepetali v očeh... Šumelo
27 Tinica|       Sklonil se je časih, pogledal ji je v obraz. Rad bi bil govoril
28 Tinica|             je hodila hitro, hladno ji je bilo in ni se ozrla nanj. ~"
29 Tinica|           nanj. ~"Tinica!" ~Položil ji je roko okoli vratu, hotel
30 Tinica| brezuspešnim trudom za senco, ki se ji je umikala; ni je dosegla
31 LepaV |            stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo sonca in tudi listja,
32 LepaV |            jih ni bilo več. ~Ogrnil ji je ovratnik preko ramen
33 LepaV |          odprla oči. ~In v obraz so ji sijale oči njegove, tako
34 LepaV |            trepalnice in v obraz so ji zasvetile njegove oči. ~"
35 LepaV |             mu v oči. Tudi on bi se ji nasmehnil in bi ji morda
36 LepaV |            bi se ji nasmehnil in bi ji morda čelo nalahko pobožal
37 LepaV |             dotaknilo okna. Klonila ji je glava in mraz ji je legel
38 LepaV |         Klonila ji je glava in mraz ji je legel na čelo, v srce... ~
39 LepaV |            stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo sonca in tudi listja,
40 LepaV |            jih ni bilo več. ~Ogrnil ji je ovratnik preko ramen
41 LepaV |            ga je ostavila. Na pragu ji je zdrknil ovratnik raz
42 Zaljub|           bi pokleknil pred njo ter ji zavezal trakove na čevljih,
43 Zaljub|          sem poslušal, pogledal sem ji z začudenimi, od prevelikega
44 Zaljub|             nosil v roki. Segal sem ji komaj še do bluze, komaj
45 Zaljub|            da ni imela; slučajno se ji je krilo malo privzdignilo
46 Zaljub|          dama -- o prijatelj, da bi ji mogel poljubiti mezinec,
47 Zaljub|           svojo posebno metodo. Dam ji govoriti, moj obraz je ves
48 Zaljub|             psi, moji gozdi! Vse to ji položim pred noge: ~"Milostljiva,
49 Vedom |               Ampak toliko takta bi ji bil pa vendarle prisodil,
50 Vedom |        vzhoda do zahoda... ~Sončnik ji je padel na tla v rdeči
51 Vedom |           je v izbo, kakor da bi se ji bilo mudilo..." ~V uredništvu
52 Vedom |               Kod?" ~Majhna guba se ji je prikazala na čelu, okrenila
53 Sreca |             gospodar tej lepoti, ki ji ni kraja? Bog jo je bil
54 Sreca |             tujo umetnost, ki bi se ji veselo zasmejal, če bi ji
55 Sreca |           ji veselo zasmejal, če bi ji stopil naravnost pred nos.
56 Sreca |         kosa nad pokrajino, prsa se ji vzpenjajo naproti... ~Saj
57 Sreca |     dostojno opravljeno izbo, ki se ji je poznalo na prvi pogled,
58 Sreca |          gledala v obraz in glas se ji je tresel. Zdelo se ji je,
59 Sreca |           se ji je tresel. Zdelo se ji je, da niso bila njegova
60 Sreca |            je v obraz in ustnice so ji trepetale, solz pa ni bilo
61 Sreca |             srca -- lahna senca, ki ji še ni razločil oblik. ~Pot
62 Sreca |            rad bi jo srečal, rad bi ji videl v obraz. Stisnil bi
63 Sreca |        zavita v dolgo črno ruto, ki ji sega do nog; na pragu se
64 Sreca |          nekega dne do smrti in sem ji pisal; tako pismo, da bi
65 Sreca |            ona mi je odgovorila, da ji je zelo pogodi moj 'Minnedienst'.
66 Sreca |           okrenil, vztrepetal je in ji je pogledal v oči. Takrat
67 Sreca |             v svojem srcu. ~Zdel se ji je večji, nego je bil jeseni,
68 Sreca |              Sklonil se je k nji in ji je položil obe roke na rame. "
69 Sreca |      Okrenil je mukoma glavo, da bi ji videl v obraz, z onemoglim
70 Pozdr |          prinesla vina. Pobožal sem ji mimogrede že malo ohlapni
71 Pozdr |         pogrebščino!... Pobožal sem ji mimogrede že malo ohlapni
72 Pozdr |          prijetno tovarišico, ki bi ji deklamiral svojo žalost
73 Pozdr |          sladka Dorilis! ~Kupil sem ji nagelj rdeč in sem ji ga
74 Pozdr |           sem ji nagelj rdeč in sem ji ga vtaknil v nedrije,; samo
75 Pozdr |            vzradostila, zažarela so ji lica, položila mi je roko
76 Pozdr |         trepetajočo slastjo; ležala ji je na srcu tako dolgo, dolgo