Chapter

 1 MimoZ |    usodo, podpisal sodbo, Bog z njim! Prišel je mimo svetilke
 2 MimoZ |       Postani, še je čas! Bog z njim, nisem njegov varuh! Naj
 3 MimoZ |         dolga procesija, vsi za njim so bili obloženi; visoko
 4 BrezD |         lepega je vstajalo pred njim. Obrazi, ki je bila na njih
 5 BrezD |    bilko so se igrali vetrovi z njim... Slab in mehak je bil
 6 BrezD |         sva se in gledal sem za njim, ko je šel počasi po široki,
 7 OPresc|      veliko vrečo preko rame. Z njim je prišla njegova sestra
 8 OPresc|         hotel se je spustiti za njim, ali premislil se je precej
 9 OPresc|       je, ali udiralo se je pod njim, zelo mehko mastno blato
10 OPresc|      položili?" ~Vsi smo šli za njim; Tone je pogledal na Hanco
11 OPresc|     vzvišena je bila zemlja pod njim. Tja smo šli in smo sedli
12 VTemi |       ali vzrasla je čudno pred njim, strašna in neizmerna. Gosta
13 Greh  |       samotna kakor cerkev pred njim. In leglo mu je težko na
14 Greh  |         se je širila ravan pred njim, hiše, drevje, vse se je
15 Greh  |       mogel geniti in tudi pred njim je čepelo in je gledalo
16 Greh  |    mačko, ki je čepela tam pred njim in mu je gledala naravnost
17 Greh  |   pijanca. Stal je pač nekdo za njim in je govoril zanj in se
18 Greh  |        sklonil. ~Ležalo je pred njim mirno, iztegnjeno; ni se
19 Greh  |          Cerkovnik je gledal za njim in se je čudil. ~Zakaj me
20 Greh  |      zdaj stoji tam in gleda za njim. Ni se ozrl, ali videl je,
21 Greh  |         Branjevka je gledala za njim in se je čudila; tako majhen
22 Greh  |   odkriješ?" ~Tone je stal pred njim in se je tresel in ni odgovoril. ~"
23 Greh  |      ozrl, Tone pa je gledal za njim. ~-- Ni mu še hotel reči;
24 Greh  |        je bil hipoma čisto pred njim, iztegnil bi roko in posegel
25 Greh  |       Njegov brat je sedel pred njim, debel in neroden, in njegove
26 Greh  |        na prag in je gledala za njim; tudi on se je ozrl na ovinku,
27 Greh  |        velika vrata in prav pod njim je bila cesta. Ljudje so
28 Tinica|    svetla pot se je odprla pred njim in ni se bal, da bi zašel. ~
29 Tinica|        poti, ki je bila še pred njim. ~Zmerom večji je bil njegov
30 Tinica|        in lepa je bila pot pred njim in hodil je hitro. Spoznal
31 Tinica|       je; vse se je odprlo pred njim, lepo in strašno je bilo.
32 Tinica| Začudila se je in je gledala za njim. ~"Bolan je, siromak!" ~
33 Tinica|        bila zaklenila duri pred njim, narahlo, da bi ne čul,
34 Tinica|         telesom ter se ozrla za njim. On je stopal hitro, mudilo
35 Tinica|        šla je hitro, korak pred njim, in ni se ozrla nanj. ~"
36 Tinica|      Kakor v megli je bila pred njim, zibala se je, umikala;
37 Tinica|       in rušila se je izba pred njim, zgrudil se je z obrazom
38 Tinica|        in je poginil... Ne pred njim, ne za njim -- v njegovem
39 Tinica|  poginil... Ne pred njim, ne za njim -- v njegovem srcu je bila "
40 Zaljub|      Bog vedi česa in šel bi za njim -- stopnic iskat... ~******** ~ ~
41 Vedom |   romantike, ali koketiral je ž njim in sčasoma si je nalagal
42 Vedom |        se je godilo v njem in ž njim. ~Stopil je v krčmo in je
43 Vedom |      varne duri; -- na semenj ž njim! Zgodi se lahko, da ti je
44 Vedom |       osebe že čisto jasno pred njim? Kaj ni videl drame že dovršene
45 Vedom |         Da, vse je bilo že pred njim, ali izginilo je, spustilo
46 Vedom |          Takoj so bili vsi pred njim, ki je občeval ž njimi,
47 Vedom |      družabno. Vsi so bili pred njim in pred njim so bile tudi
48 Vedom |       so bili pred njim in pred njim so bile tudi vse ure njegovega
49 Sreca |      kakor hodi, temni nebo nad njim. Oblečen je človek v črno
50 Sreca |        In silna senca hodi pred njim, plava nad njim. Kamor seže,
51 Sreca |       hodi pred njim, plava nad njim. Kamor seže, kamor leže
52 Sreca |     poskočil, da bi zaklical za njim po stopnicah, ali vrnil
53 Sreca |        Burja je zunaj, pojdi za njim!" ~Pogledal je Barici v
54 Sreca |         hitela silna senca pred njim, nad njim, skoraj se je
55 Sreca |      silna senca pred njim, nad njim, skoraj se je že nagibala
56 Sreca |           Rad bi se poizkusil z njim." ~"Kaj nameravaš?" ~"In
57 Sreca |         roko; tresla se je pred njim in je klonila glavo. ~"Reci
58 Sreca |        moja naloga, da hodim za njim, da ga ne izgrešim... Komaj
59 Sreca |         sem vstal in sem šel za njim, kamor so ga vodili koraki...
60 Sreca |   pometat?" Postal je malo pred njim, nadaljeval je svoj izprehod
61 Sreca |        je roko in je stala pred njim, majhna in drobna; gledala
62 Sreca |    stisnil roko in je gledal za njim, ko je odhajal proti peronu.
63 Sreca |  Gorjanec je hotel zaklicati za njim, stisnil je pest in zaškrtal
64 Sreca |   siromak!" ~Sklanjal se je nad njim Piškurjev ozki, kozjebradi
65 Sreca |    paradi!" ~Barica je stala za njim, roko na njegovi rami. Obraz
66 Sreca |         z glavo in je gledal za njim. ~Tako je prišel Franc in
67 Sreca |      šel brez slovesa..." ~Pred njim se je smehljal rdeč, postaren,
68 Poet  |       in so zaloputnili duri za njim; za zmerom. No dan je bil
69 Poet  |    spomnil nenadoma, da je pred njim še dolga cesta; tako je
70 Poet  |       popotniku, da hodijo pred njim nevidni ljudje; poznali
71 Poet  |       in čemu; pot je bila pred njim in pot je bila ukaz. Čudil
72 Poet  |        tiste, ki so nosili pred njim križ Izveličarja, dotikali