Chapter

 1 MimoZ |         vendar je bilo do ceste komaj par korakov; skozi veliko
 2 MimoZ |          brezizrazen je, plaho, komaj zavedno iščoč, proseč, očitajoč;
 3 MimoZ |       zmerom nižje kloni glava, komaj vidim še prste visoko iztegnjene
 4 BrezD |       razumel, ki ga je slutilo komaj koprneče srce. Mislil je
 5 OPresc|   vzdigniti visoko; presegel je komaj visoki oreh, ki je stal
 6 OPresc|        toliko časa!" je dejal. ~Komaj smo bili spet na poti, se
 7 OPresc|            tista lepa dežela... Komaj še smo mislili na préšce
 8 OPresc|         njegovo misel, ki jo je komaj sam razumel. Jaz pa sem
 9 VTemi |  svetilka je bila skoro prazna, komaj za pol ure je bilo še olja.
10 VTemi |        in ni se je upal žaliti. Komaj je Tine izpregovoril, se
11 VTemi |        plamenom, ki je prodiral komaj skozi dež in noč. Vsi so
12 Greh  |         in je zatisnil oči. Ali komaj je zatisnil oči, se je izvil
13 Greh  |       je bil glas zmerom tišji, komaj še ga je razločil iz tišine.
14 Greh  |        vse telo je trepetalo od komaj pridržanega smeha. ~Tone
15 Greh  |         Tako nizko je, da bi se komaj oprasnil. In čemu bi skakal? -- ~
16 Tinica|         hvaležen je bil tistemu komaj vidnemu, nestalnemu žarku,
17 Tinica|       in razsežni parki, mlada, komaj zavedna ljubezen, vzcvetela
18 Tinica|          mrtveci se ne vračajo, komaj spomin še gloje v srcu.
19 Tinica| vzburkale srce, ki je bilo šele komaj okrevalo, narahlo so se
20 Tinica|         nenadoma in minilo je. ~Komaj še so segale iz mraka bele
21 Tinica|   otroci. Tudi on je bil miren, komaj se je zavedal, kakor da
22 Tinica|       Daleč je bila preteklost, komaj še se je je spominjal s
23 Tinica|    velikonočno zvonjenje zunaj, komaj da je še sijalo sonce. In
24 Tinica|      Tinico z belimi rokami... ~Komaj so šele veneli prvi listi
25 Tinica|         prvi listi na kostanju, komaj pol leta je bilo, odkar
26 Tinica|        Stisnila se je k njemu s komaj polzavedno, še vso otroško
27 Tinica|          svež obraz; brki so se komaj šele prikazovali, veselo
28 Tinica|     tresla; oči so gledale, ali komaj so prodrle skozi senco,
29 Tinica|        ramen razpleteni lasje. ~Komaj ozrla se je nanj in ga je
30 Tinica|        na površju, zakrivalo je komaj nagoto njegovega poželenja,
31 Tinica|   Tinica je bila jako vesela in komaj se je branila, če se je
32 Tinica|        predrznim obrazom, krilo komaj do kolen, roke gole, samo
33 Tinica|        čute, ki jih je razumela komaj sama... Hladna nočna sapa
34 Tinica|         petdeset korakov morda, komaj še sto. Zdelo se mu je,
35 Tinica|     Glej, saj gore še svetilke, komaj je šele noč..." ~Objel jo
36 Tinica|        Napravil se je, ko se je komaj danilo. Šel je in se izgubil
37 NaGolg|   pritisnil k sestri. Ona se je komaj ozrla s trudnimi, zaspanimi
38 NaGolg|    trdimi koraki, tako da ju je komaj dohajal. Videlo se je, da
39 NaGolg|        Poglej no to hlačnico!" ~Komaj se je oglasil razposajeni
40 LepaV |      vprašal, ni odgovorila, še komaj se je ozrla nanj, ki jo
41 LepaV |      dvoje majhnih plašnih src, komaj se je upala roka dotakniti
42 LepaV |         bilo nekoliko trpkosti, komaj zavednega obžalovanja. ~
43 LepaV |        senca, ki je bila šinila komaj vidno in pobliskoma preko
44 LepaV |      glas in izginila je takoj, komaj še je ostal sled na njegovih
45 LepaV |       bila v njegovem glasu, in komaj je čutila gorke ustnice,
46 LepaV |    Stala sta si molče nasproti, komaj sta si stisnila roko. ~* ~
47 LepaV |        dotaknil njenih las. Ali komaj se je ozrla nanj in njen
48 Zaljub|         pred očmi. Videl sem jo komaj par kratkih minut, šla je
49 Zaljub|        to na fin način, tako da komaj opazi mojo nakano in da
50 Zaljub|         opazi mojo nakano in da komaj ve, odkod bolečina -- o,
51 Zaljub|      nosil v roki. Segal sem ji komaj še do bluze, komaj še do
52 Zaljub|       sem ji komaj še do bluze, komaj še do roke, premisli, komaj
53 Zaljub|     komaj še do roke, premisli, komaj še do kolena... Oh, prijatelj,
54 Zaljub|     klobuku, zafrfotal je kakor komaj viden bel oblaček na nebu
55 Zaljub|     kvišku, ves se je tresel in komaj sem se osvestil, ga ni bilo
56 Vedom |         polti svetlejša niansa, komaj razločna nenaravno rdeča
57 Vedom |      soncu in dobro ti je bilo. Komaj si vedel, kaj ti je usojeno.
58 Vedom |         bilo prišlo na misel in komaj sam sem se zavedal." ~Krničar
59 Sreca |        se opotekale, ko sem bil komaj šele nastopil svojo pot.
60 Sreca |         nožicam je široka cesta komaj dovolj široka; nerodni čevelj
61 Sreca |    trava je ožgana, pomendrana, komaj oslom še za pašo; zadene
62 Sreca |      svojih rok, ne svojih nog, komaj še svoje oči, ponižno posodo
63 Sreca |      zaslužen vsakdanji kruh in komaj da nisi udaril po roki,
64 Sreca |      njim, da ga ne izgrešim... Komaj da sem se zavedal prej svojega
65 Sreca |          iz katerega sem se bil komaj izkopal, dasi je ostalo
66 Sreca |      ali pa že tako težkega, da komaj še hodim. Ko bi bil vesel
67 Pozdr |         in nikjer več domovine, komaj še v spominu. "Nekad bilo,
68 Pozdr |         vonj je dihal iz teles, komaj prikritih s pohotno obleko.
69 Pozdr |         kakor jih imam rad. ~In komaj je zaklicalo moje srce,
70 Pozdr |       in izgovorila jo je morda komaj v tihi sobi, v tihi noči,
71 Pozdr |     tako gineš in veneš sama in komaj še te goji pobožni pastirček
72 Poet  |                            POET~Komaj je shodil, ves še majhen