Chapter

 1 OPresc|    gledale in nič ne videle. Šla sta oba v boljšo deželo, kjer
 2 OPresc|        od belega cukra -- hodila sta in sta molčala... ~Tudi
 3 OPresc|    belega cukra -- hodila sta in sta molčala... ~Tudi Lojze je
 4 VTemi |    sestro Tončko in na brata, ki sta sedela za mizo in igrala
 5 VTemi |          in ram. ~Tončka in Tine sta videla, kako se je premikalo
 6 VTemi |          izbi. ~"Kam greš, Ana?" sta prašala prestrašena. "Pogledat
 7 VTemi |          kje so mati." ~Stisnila sta se tesneje drug k drugemu. ~"
 8 VTemi |      kmalu, pa z materjo pridi!" sta prosila s tihim in plašnim
 9 VTemi |          pa se je prestrašila in sta se prestrašila onadva. ~"
10 VTemi |          Ko je bila odprla duri, sta čutila Tončka in Tine, kako
11 VTemi |    okrenil se je k Ani in videla sta si v oči, tudi v lica sta
12 VTemi |        sta si v oči, tudi v lica sta si videla in lica so bila
13 VTemi |      kakor mati. ~Tončka in Tine sta ležala v postelji. Objela
14 VTemi |        ležala v postelji. Objela sta se bila tesno, odeje pa
15 VTemi |        ju je bilo temè in vendar sta strmela vanjo s široko odprtimi
16 Greh  |         bila odprta vrata in tam sta prišla včasi po stezi fant
17 Greh  |          kočija, gospod in gospa sta sedela v njej. Pripeljala
18 Greh  |         in da bi govorila, kakor sta govorila časih, ko sta bdela
19 Greh  |     kakor sta govorila časih, ko sta bdela pozno v noč in je
20 Tinica|        stal pred njo. ~Smehljala sta se obadva; on je imel rdeč,
21 Tinica|         so se svetile oči. Segla sta si v roke in dolgo je ostala
22 Tinica|      Govorila nista več, gledala sta si v obraz in sta se smejala
23 Tinica|        gledala sta si v obraz in sta se smejala obadva. Že sta
24 Tinica|        sta se smejala obadva. Že sta se poslovila, ločila sta
25 Tinica|         sta se poslovila, ločila sta se, ali vrnila sta se hkrati
26 Tinica|        ločila sta se, ali vrnila sta se hkrati in spet je ležala
27 Tinica|      ležala roka v roki; molčala sta, obema so rdela lica, smehljala
28 Tinica|         so rdela lica, smehljala sta se v zadregi; in tedaj sta
29 Tinica|       sta se v zadregi; in tedaj sta se stisnila tesno drug k
30 Tinica|          tesno drug k drugemu in sta se poljubila, narahlo, hitro,
31 Tinica|        hitro, skoro strahoma ter sta se poslovila brez besede,
32 Tinica|        njegovega srca. ~Govorila sta, kakor da bi se nič ne bilo
33 Tinica|       imela svetlopisan šal. Šla sta hitro in oba sta molčala.
34 Tinica|        šal. Šla sta hitro in oba sta molčala. Noč je bila mrzla
35 Tinica|        dolga svetla proga; senci sta bežali, omahovali, nista
36 NaGolg|        novih škornjev; bingljala sta neprestano, ker se je zadeval
37 NaGolg|        koleni óbnja. Človeka, ki sta ga spremljala, sta bila
38 NaGolg|   Človeka, ki sta ga spremljala, sta bila zelo mirna in zelo
39 NaGolg|        se nista nikamor; stopala sta z velikimi, trdimi koraki,
40 NaGolg|  stisnila roka za laket. Škornja sta bingljala. ~Veselo so se
41 NaGolg|      prepiral bi se!" ~Potegnila sta ga krepkejše, tako da je
42 NaGolg|      prav do stegna. Obadva dela sta frfotala okoli gole noge.
43 NaGolg|      glasnejši; celo delavca, ki sta sedela na klopi topa in
44 NaGolg|        na klopi topa in zaspana, sta vzdignila glavi in sta se
45 NaGolg|           sta vzdignila glavi in sta se nasmehnila. ~"Kaj pa
46 LepaV |         sijalo zunaj sonce. ~Ker sta bila tako sama in je bilo
47 LepaV |        kupeju toplo in prijetno, sta se razgovarjala o lepih
48 LepaV |      toplo in prijetno, govorila sta šepetaje, da bi ne motila
49 LepaV |     skoro so ohromele. ~Govorila sta in v glasu njenem in njegovem
50 LepaV |    izprevodnik je klical. ~Stala sta si molče nasproti, komaj
51 LepaV |         si molče nasproti, komaj sta si stisnila roko. ~* ~Visoko
52 Vedom |         v rdeči prah; spogledala sta se z motnimi očmi in sta
53 Vedom |         sta se z motnimi očmi in sta molčala. ~Tam, sto, dvesto
54 Vedom |      mehkim, kačjim telesom. Šla sta počasi, noge so bile nerodne
55 Vedom |    zdrznil, začudil. Presenečena sta se ozrla na Krničarja tudi
56 Vedom |      Osupla in kakor prestrašena sta mu pogledala v obraz Jakob
57 Vedom |             Lepa noč je bila, ko sta blodila po ulicah Krničar
58 Vedom |      skoro dotikal obrvi. Hodila sta tiho, misli so se spajale
59 Vedom |        misli, brez besed. Prišla sta mimo velike hiše, kakor
60 Vedom |        Krničar."Še o pravem času sta umrla -- drugače bi ju bil
61 Vedom |      nadami, ki jih poznaš in ki sta jih bila onadva tako polna?
62 Vedom |          tako polna? Tudi onadva sta stala ob poti in blagor
63 Vedom |          poti in blagor jima, da sta se odpočila o pravem času...
64 Sreca | nepokojna, vroča kri, vzplamtela sta kresova v mojih očeh. In
65 Sreca |         ljudi! Idiva!" ~Napotila sta se po stopnicah, Gorjanec
66 Sreca | stopnicami se je zdrznil, obadva sta postala. ~"Idi, Barica,
67 Sreca |    pustega neba je škropilo. Šla sta hitro molče po temni predmestni
68 Sreca |         malo, ni še čas!" ~Stala sta si nasproti, nista si upala
69 Sreca |     govorila in se ni ozrla. ~Ko sta govorila ob oglu, je vzdignil
70 Pozdr |        bodo ščit... ~Izpraznjena sta bila kozarca in natočila
71 Pozdr |      življenja... Najina kozarca sta zvenela, vinska kri je gorela