Chapter

 501 OPresc|              ugledali... ~Tedaj pa se je zgodilo kakor čudež. Prikazala
 502 OPresc|               čudež. Prikazala se nam je široka bela cesta in v tistem
 503 OPresc|               in v tistem trenotku se je zasvetilo na vzhodu, kakor
 504 OPresc|             vzhodu, kakor slavolok se je bila vzdignila mavrica od
 505 OPresc|             neba. In tam v daljavi se je bleščalo kakor veliko belo
 506 OPresc|            mesto, vso svojo jasno luč je razlivala mavrica nanj. ~
 507 OPresc|           zabliskale oči in vzkriknil je: ~"Tja, otroci!" ~Zakaj
 508 OPresc|              Tja, otroci!" ~Zakaj tam je bil cilj. Zdaj smo spoznali,
 509 OPresc|                Zdaj smo spoznali, kam je hotelo srce, kadar je bilo
 510 OPresc|             kam je hotelo srce, kadar je bilo polno žalosti. Tam
 511 OPresc|               bilo polno žalosti. Tam je bila rešitev in je bilo
 512 OPresc|                Tam je bila rešitev in je bilo novo življenje, vsa
 513 OPresc|             življenje, vsa prihodnost je bila tam... ~Stopili smo,
 514 OPresc|          pusto, neizmerno ravan, kjer je bila smrt. Vsi smo postali,
 515 OPresc|             postali, tudi Hanca. Tone je sedel na kanton ob cesti
 516 OPresc|           sedel na kanton ob cesti in je položil malho na travo.
 517 OPresc|         položil malho na travo. Lojze je stal sredi ceste in je gledal
 518 OPresc|          Lojze je stal sredi ceste in je gledal s široko odprtimi
 519 OPresc|         velikemu, belemu mestu, ki se je svetilo v mavrici. Mavrica
 520 OPresc|         svetilo v mavrici. Mavrica pa je ugasovala, ugasovalo je
 521 OPresc|               je ugasovala, ugasovalo je tudi mesto. In Lojzetu je
 522 OPresc|             je tudi mesto. In Lojzetu je klonila glava... Nazaj,
 523 OPresc|            več koraka dalje. Na holmu je zaklenkalo žalostno, kakor
 524 OPresc|            zvonilo umirajočemu. Lojze je hotel sesti v travo ob poti,
 525 OPresc|               odpočil, toda pokleknil je in je legel nato z vsem
 526 OPresc|         odpočil, toda pokleknil je in je legel nato z vsem telesom.
 527 OPresc|               vsem telesom. Tudi meni je bilo, kakor da bi stal na
 528 OPresc|               na gugalnici; zibala se je cesta, zibal se je holm... ~
 529 OPresc|          zibala se je cesta, zibal se je holm... ~Mavrica je bila
 530 OPresc|          zibal se je holm... ~Mavrica je bila ugasnila tudi na vzhodu
 531 OPresc|            spojili oblaki in deževalo je. Meni pa se je zdelo tedaj,
 532 OPresc|               deževalo je. Meni pa se je zdelo tedaj, da smo še zmerom
 533 OPresc|              vozu in smo spali, se mi je sanjalo še zmerom, da hodimo...
 534 OPresc|               nikjer in nikoli... ~To je dogodek, ki se ga spominjam
 535 VTemi |                     V TEMI~Mračilo se je. Bilo je še zgodaj, ali
 536 VTemi |              TEMI~Mračilo se je. Bilo je še zgodaj, ali na zahodu
 537 VTemi |             meglá brez oblik, in tako je izginilo sonce. Vroče je
 538 VTemi |              je izginilo sonce. Vroče je bilo še zmerom in soparno;
 539 VTemi |             so bila odprta in prašilo je v sobo. ~Soba pa je bila
 540 VTemi |           prašilo je v sobo. ~Soba pa je bila majhna in skoro brez
 541 VTemi |              pohištva; durim nasproti je bilo dvoje oken z razbitimi
 542 VTemi |             šipami; tudi ogledalo, ki je viselo med okni v nekdaj
 543 VTemi |             nekdaj pozlačenem okviru, je bilo na sredi ubito; ob
 544 VTemi |        Jezusom v naročju. Troje otrok je bilo v sobi. Ana, dvanajstletno
 545 VTemi |             Ana, dvanajstletno deklè, je sedela na nizkem stolcu
 546 VTemi |            sedela na nizkem stolcu in je krpala. Ozrla se je časih
 547 VTemi |         stolcu in je krpala. Ozrla se je časih na sestro Tončko in
 548 VTemi |            mizo in igrala domino. Ana je imela resen, skoro starikav
 549 VTemi |            skoro starikav obraz; dolg je bil in koščen, nelep, samo
 550 VTemi |            doživeli mnogo. Njeno telo je bilo dolgo in neokretno,
 551 VTemi |            dolgo in neokretno, hodila je z moškimi koraki. Bolj vesel
 552 VTemi |         koraki. Bolj vesel in otročji je bil obraz njene mlajše sestre;
 553 VTemi |           Brat, najmlajši izmed njih, je bil podoben Ani; tudi njegov
 554 VTemi |        podoben Ani; tudi njegov obraz je bil resen, bolj širok, toda
 555 VTemi |             se vzdigali višje, v sobo je legel mrak. Ana je vstala
 556 VTemi |               sobo je legel mrak. Ana je vstala in se je naslonila
 557 VTemi |             mrak. Ana je vstala in se je naslonila ob okno; gledala
 558 VTemi |            naslonila ob okno; gledala je po cesti navzdol, kakor
 559 VTemi |               da bi prišla mati; šest je že morda. ~Prisedla je k
 560 VTemi |           šest je že morda. ~Prisedla je k mizi, da bi igrala s sestro
 561 VTemi |            bratom. Toda premislila se je; ležalo ji je na srcu nekaj
 562 VTemi |           premislila se je; ležalo ji je na srcu nekaj neprijetnega
 563 VTemi |              in sama ni razumela, kaj je bilo. Žalostni so tisti
 564 VTemi |               hotelo več. Naslonil se je s komolci na mizo in v tistem
 565 VTemi |              na mizo in v tistem hipu je bil njegov obraz zelo star.
 566 VTemi |            obraz zelo star. Tončka se je vzdignila, da bi šla v kuhinjo
 567 VTemi |           iskala po omari. ~Zabobnelo je nekje v daljni daljavi;
 568 VTemi |           skoro nad strehami. Zapihal je veter preko ceste in vzdignil
 569 VTemi |            preko ceste in vzdignil se je prah. ~Tine je prašal: "
 570 VTemi |            vzdignil se je prah. ~Tine je prašal: "Čigav je bil tisti
 571 VTemi |                Tine je prašal: "Čigav je bil tisti voz, Ana, ki se
 572 VTemi |             bil tisti voz, Ana, ki se je peljal zjutraj mimo?" ~Prašal
 573 VTemi |         peljal zjutraj mimo?" ~Prašal je in ni pričakoval odgovora.
 574 VTemi |              pričakoval odgovora. Lep je bil voz, pozlačen, in voznik
 575 VTemi |              voz, pozlačen, in voznik je imel zlate porte. Švignil
 576 VTemi |             imel zlate porte. Švignil je mimo in nikjer ga ni bilo;
 577 VTemi |               cesarjev voz. In Tinetu je bilo, kakor da je bil tisti
 578 VTemi |              Tinetu je bilo, kakor da je bil tisti voz vse, o čemer
 579 VTemi |            bil tisti voz vse, o čemer je sanjal -- vse, Velika noč,
 580 VTemi |               ga ni bilo več. ~Tončka je zajokala v kuhinji. ~"Kaj
 581 VTemi |          vesel, tudi v njenih očeh se je prikazala skrb. ~"Kaj pač
 582 VTemi |              Kaj pač prinesejo mati?" je sanjal Tine in ni pričakoval
 583 VTemi |        prinesejo mati, ali ležalo jim je na srcih nekaj neprijetnega.
 584 VTemi |        vzdigajo zunaj oblaki. ~Ana se je vrnila k oknu in ko se je
 585 VTemi |             je vrnila k oknu in ko se je sklonila, so ji vihrali
 586 VTemi |        vihrali lasje v vetru. Gledala je po ulici navzgor, navzdol --
 587 VTemi |               se prikazala. Pogledala je Ana proti nebu, in glej,
 588 VTemi |                Napravi luč, Ana; temà je!" ~Ana je šla v kuhinjo
 589 VTemi |              luč, Ana; temà je!" ~Ana je šla v kuhinjo po svetilko;
 590 VTemi |             po svetilko; ali svetilka je bila skoro prazna, komaj
 591 VTemi |              prazna, komaj za pol ure je bilo še olja. A do tedaj
 592 VTemi |              morda še prej. Napravila je luč. ~Luč pa je bila čudna
 593 VTemi |             Napravila je luč. ~Luč pa je bila čudna tisti večer,
 594 VTemi |         izginiti. Velik rumen kolobar je bil na mizi, ali v izbi
 595 VTemi |               bil na mizi, ali v izbi je bilo vse temnó in vse temnó
 596 VTemi |           bilo vse temnó in vse temnó je bilo zunaj. ~"Kam so šli,
 597 VTemi |           zunaj. ~"Kam so šli, mati?" je prašala Tončka. ~Ana ni
 598 VTemi |          vedela odgovora. Napotila se je bila mati kakor mnogokdaj --
 599 VTemi |               pod pazduho. ~Pomislila je Ana in v prsih jo je zabolelo;
 600 VTemi |        Pomislila je Ana in v prsih jo je zabolelo; spreletelo jo
 601 VTemi |               zabolelo; spreletelo jo je kakor bojazen. ~Tudi Tineta
 602 VTemi |           kakor bojazen. ~Tudi Tineta je bilo spreletelo ob istem
 603 VTemi |             ob istem času. "Igrajmo!" je dejal in posedli so okoli
 604 VTemi |             pot, so nehali. Težko jim je bilo, kakor da se snuje
 605 VTemi |        naslanjale so se na mizo. ~Ali je ugašala luč, ali pa so rasle
 606 VTemi |               ter pile svetlobo. Bilo je zmerom temnejše; na obrazih,
 607 VTemi |              se sklanjali k svetilki, je bila rumena luč. Take obraze
 608 VTemi |               plameni sveč. ~Ozrla se je Ana na cesto; še se je svetilo
 609 VTemi |             se je Ana na cesto; še se je svetilo medlo, morda samo
 610 VTemi |            morda samo od svetilke, ki je gorela ob oglu; debele kaplje
 611 VTemi |               pridejo mati!" ~Zdaj se je domislila Ana, kako se je
 612 VTemi |             je domislila Ana, kako se je bila mati napotila. In spomnila
 613 VTemi |              napotila. In spomnila se je tudi na reči, ki bi jih
 614 VTemi |          drugače ne opazila. Zdaj jih je opazila in sama se je prestrašila
 615 VTemi |             jih je opazila in sama se je prestrašila nerazumljive
 616 VTemi |           nerazumljive bojazni, ki se je plazila polagoma v srce
 617 VTemi |            plazila polagoma v srce in je rasla zmerom bolj. ~Mati
 618 VTemi |              rasla zmerom bolj. ~Mati je hodila vse popoldne po izbi,
 619 VTemi |           Tine in Tončka, in tudi Ana je pogledala v izbo samo časih
 620 VTemi |               v izbo samo časih in se je vrnila pred hišo na prag.
 621 VTemi |           pred hišo na prag. In kadar je pogledala v izbo, je hodila
 622 VTemi |            kadar je pogledala v izbo, je hodila mati molče, s težkimi
 623 VTemi |              se ni ozrla nanjo. Ko se je že skoro mračilo, je ogrnila
 624 VTemi |               se je že skoro mračilo, je ogrnila mati ruto in je
 625 VTemi |               je ogrnila mati ruto in je šla. Nikogar ni pogledala
 626 VTemi |              in nič ni naročila; Tine je šel za njo, ali ko se ni
 627 VTemi |              ali ko se ni ozrla nanj, je post...l ob oglu in se je
 628 VTemi |             je post...l ob oglu in se je vrnil. ~Ana je čutila bojazen,
 629 VTemi |             oglu in se je vrnil. ~Ana je čutila bojazen, toda ni
 630 VTemi |               čutila bojazen, toda ni je razumela. Tako je odhajala
 631 VTemi |             toda ni je razumela. Tako je odhajala mati zmerom in
 632 VTemi |            mati zmerom in tudi zmerom je tako hodila po izbi, od
 633 VTemi |            taki večeri. ~"Luč umira!" je vzkliknil Tine, in ves prestrašen
 634 VTemi |               Tine, in ves prestrašen je bil, kakor da bi se bližalo
 635 VTemi |        bližalo nekaj neveselega. ~Ana je stopila k svetilki in jo
 636 VTemi |              stopila k svetilki in jo je privila; zasvetilo se je,
 637 VTemi |              je privila; zasvetilo se je, toda spet je temnel rumeni
 638 VTemi |            zasvetilo se je, toda spet je temnel rumeni kolobar na
 639 VTemi |             kolobar na mizi, nižal se je plamen. Vsi so strmeli v
 640 VTemi |               strmeli v ta plamen, ki je pojemal tako hitro; že so
 641 VTemi |               rdeče iskre, prasketalo je, umiralo, čudno je rdela
 642 VTemi |         prasketalo je, umiralo, čudno je rdela in trepetala poslednja
 643 VTemi |         poslednja svetloba, trepetala je tudi na plašnih obrazih,
 644 VTemi |             se sklanjali globoko. Ana je privila, odvila, in v tistem
 645 VTemi |              odvila, in v tistem hipu je bila tem... vsenaokoli;
 646 VTemi |               videle ničesar. ~Tončka je zajokala. ~"Mati!" ~Zajokala
 647 VTemi |          zajokala. ~"Mati!" ~Zajokala je, ali prestrašila se je in
 648 VTemi |       Zajokala je, ali prestrašila se je in umolknila. Tudi jok je
 649 VTemi |             je in umolknila. Tudi jok je bil prevesel in preglasen
 650 VTemi |        preglasen za to čudno tem", ki je bila napolnila vso izbo
 651 VTemi |          cesto in ves svet. ~Deževalo je in časih je udarila kaplja
 652 VTemi |           svet. ~Deževalo je in časih je udarila kaplja ob okno,
 653 VTemi |        potrkala nevidna roka. ~"Pozno je že!" je izpregovoril Tine;
 654 VTemi |         nevidna roka. ~"Pozno je že!" je izpregovoril Tine; glas
 655 VTemi |            izpregovoril Tine; glas mu je bil tih in boječ; strah
 656 VTemi |            bil tih in boječ; strah ga je bilo tišine in ni se je
 657 VTemi |               je bilo tišine in ni se je upal žaliti. Komaj je Tine
 658 VTemi |              se je upal žaliti. Komaj je Tine izpregovoril, se je
 659 VTemi |              je Tine izpregovoril, se je oglasila v odgovor ura v
 660 VTemi |             sosednjem stanovanju; zid je bil tenak in slišali so
 661 VTemi |           kakor s skrhanim nožem. Ura je bila pokvarjena; bílo je
 662 VTemi |              je bila pokvarjena; bílo je in bílo neprestano, našteli
 663 VTemi |             so trinajst udarcev; nato je zahreščalo, kakor da bi
 664 VTemi |        število drobnih kolesc; in vse je bilo tiho. ~Bojazen je utripala
 665 VTemi |            vse je bilo tiho. ~Bojazen je utripala v srcih in iz bojazni
 666 VTemi |              časih, ali tisto veselje je bolestno; ne frfot prijetno
 667 VTemi |             že po stopnicah... Upanje je utihnilo, da bi ne motilo
 668 VTemi |               bili koraki? Glasilo se je in je utihnilo, oddaljilo
 669 VTemi |              koraki? Glasilo se je in je utihnilo, oddaljilo se je;
 670 VTemi |             je utihnilo, oddaljilo se je; samo v mislih so bili koraki,
 671 VTemi |                 Od veselega upanja pa je ostala v srcu kal, klilo
 672 VTemi |              ostala v srcu kal, klilo je neprestano in je raslo in
 673 VTemi |                klilo je neprestano in je raslo in je vzcvetelo. ~
 674 VTemi |             neprestano in je raslo in je vzcvetelo. ~Morda se spremení
 675 VTemi |       resnični, ker so napisani. "Šel je nekoč fant po cesti, ves
 676 VTemi |           potrka po rami..." In nekoč je bil pastir... "Nekoč je
 677 VTemi |               je bil pastir... "Nekoč je bil pastir, ki je pasel
 678 VTemi |               Nekoč je bil pastir, ki je pasel ovce svojega gospodarja
 679 VTemi |              svojega gospodarja in si je želel v svet, bogve kam.
 680 VTemi |             Ne kruha, ne moke in fant je šel v cerkev in je molil.
 681 VTemi |               fant je šel v cerkev in je molil. Pa pride zjutraj
 682 VTemi |            izgubile misli... ~Zapihal je veter in kakor da bi stresel
 683 VTemi |               udaril z močno rokó, se je odprlo okno na stežaj. Duri
 684 VTemi |               stresle v tečajih. ~Ana je šla zapirat okno. Vsa je
 685 VTemi |              je šla zapirat okno. Vsa je trepetala, bojazen se je
 686 VTemi |              je trepetala, bojazen se je spremenila v grozo.  Tončka
 687 VTemi |           spremenila v grozo.  Tončka je zaklicala: "Strah me je,
 688 VTemi |               je zaklicala: "Strah me je, Ana; luči!" ~Hodili so
 689 VTemi |              prestrašili so se, če se je zadel kdo ob stol, ob posteljo.
 690 VTemi |             ob posteljo. Gosta tem... je bila zunaj, deževalo je
 691 VTemi |               je bila zunaj, deževalo je in pljusknil je časih ob
 692 VTemi |              deževalo je in pljusknil je časih ob okno močen val. ~
 693 VTemi |               ob okno močen val. ~Ana je vztrepetala, zadela se je
 694 VTemi |             je vztrepetala, zadela se je bila ob nekaj mrzlega, ob
 695 VTemi |                ob neznano roko. ~"Kdo je tukaj? Ali si ti pri meni,
 696 VTemi |            tukaj, ob postelji." ~"Kdo je pri meni?" ~"Jaz sem ob
 697 VTemi |            meni?" ~"Jaz sem ob oknu," je zaklical Tine. ~"Nekdo je
 698 VTemi |             je zaklical Tine. ~"Nekdo je bil zraven mene in se me
 699 VTemi |              bil zraven mene in se me je dotaknil z mrzlo roko. Sedimo
 700 VTemi |               drug k drugemu. ~Ali ko je sedela Ana mirno, je pričela
 701 VTemi |               ko je sedela Ana mirno, je pričela misliti -- tiste
 702 VTemi |              prestrašene oči. ~Mahoma je vstala, tresla se je po
 703 VTemi |           Mahoma je vstala, tresla se je po vsem životu in zobje
 704 VTemi |           zobje so šklepetali. ~Misel je bila, ki je ni bilo mogoče
 705 VTemi |        šklepetali. ~Misel je bila, ki je ni bilo mogoče ne jasno
 706 VTemi |             naravnost v obraz. Ana se je branila trepetaje; toda
 707 VTemi |             bi si zakrila lica -- tam je vstajala misel, silna, brezoblična,
 708 VTemi |             silna, brezoblična, rasla je neizmerno. ~Omahovaje je
 709 VTemi |              je neizmerno. ~Omahovaje je šla Ana preko izbe, v kot
 710 VTemi |             kot ob postelji; poiskala je veliko ruto in jo je ovila
 711 VTemi |         poiskala je veliko ruto in jo je ovila okoli glave in ram. ~
 712 VTemi |              Tine sta videla, kako se je premikalo nekaj črnega po
 713 VTemi |             ne dramila zlè tišine, ki je bila v temi. ~Ana je odprla
 714 VTemi |               ki je bila v temi. ~Ana je odprla duri, v tistem trenutku
 715 VTemi |               v tistem trenutku pa se je prestrašila in sta se prestrašila
 716 VTemi |                ostani tu!" ~V kuhinji je bila temà in vendar se je
 717 VTemi |             je bila temà in vendar se je zazdelo Ani, kakor da ji
 718 VTemi |              zazdelo Ani, kakor da ji je bil stopil iz temè nekdo
 719 VTemi |            nekdo naproti. Umaknila se je strahoma in se je vrnila
 720 VTemi |         Umaknila se je strahoma in se je vrnila v izbo. Ko je bila
 721 VTemi |               se je vrnila v izbo. Ko je bila odprla duri, sta čutila
 722 VTemi |               Tončka in Tine, kako se je nenadoma tema zgostila;
 723 VTemi |           tema zgostila; in bilo jima je, kakor da nista v izbi,
 724 VTemi |             pojdi, ostani tu!" ~Sedla je k njima, roke so se upirale
 725 VTemi |              upirale ob kolena, glava je klonila in se je skoro dotikala
 726 VTemi |                glava je klonila in se je skoro dotikala mize. ~"Zakaj
 727 VTemi |               Zakaj ne pridejo mati?" je prašala Tončka. "Morda..." ~
 728 VTemi |              Tončka. "Morda..." ~Tine je hotel izgovoriti misel,
 729 VTemi |         izgovoriti misel, ali vzrasla je čudno pred njim, strašna
 730 VTemi |               neizmerna. Gosta tem... je bila v izbi, toda okrenil
 731 VTemi |               v izbi, toda okrenil se je k Ani in videla sta si v
 732 VTemi |             so vdrugič, ali strah jih je bilo teh tihih korakov --
 733 VTemi |            sence tujih ljudi. ~Tončka je stala ob oknu. ~"Glejte,
 734 VTemi |          stala ob oknu. ~"Glejte, tam je luč!" ~Ob oglu je gorela
 735 VTemi |         Glejte, tam je luč!" ~Ob oglu je gorela svetilka z majhnim
 736 VTemi |          majhnim rumenim plamenom, ki je prodiral komaj skozi dež
 737 VTemi |               se uprle vanj njih oči, je pričel plapolati in se zvijati;
 738 VTemi |        plapolati in se zvijati; sunil je veter in plamen je ugasnil.
 739 VTemi |              sunil je veter in plamen je ugasnil. Objeli so se in
 740 VTemi |         telesa so trepetala... ~Kakor je rasla strašna misel v njenem
 741 VTemi |          strašna misel v njenem srcu, je videla Ana zmerom jasneje,
 742 VTemi |            dežju in vetru. Ogrnila si je bila tenko ruto in ruta
 743 VTemi |               bila tenko ruto in ruta je zdaj vsa premočena, mokri
 744 VTemi |           tako jasno kakor zdaj. Dolg je in koščen, oči gledajo srepo
 745 VTemi |               ni bila drugačna, odkar je umrl oče, in vendar je ni
 746 VTemi |          odkar je umrl oče, in vendar je ni videla Ana nikoli tako
 747 VTemi |          odprli so okno. Materin glas je bil, ki je zaklical spodaj.
 748 VTemi |               Materin glas je bil, ki je zaklical spodaj. Skozi odprto
 749 VTemi |             spodaj. Skozi odprto okno je planil veter v sobo, mrzle
 750 VTemi |             udarile v obraz, zašumelo je v izbi, na postelji, ob
 751 VTemi |          skozi okno. ~"Mati!" ~Ali ni je bilo. Pijan človek je šel
 752 VTemi |              ni je bilo. Pijan človek je šel počasi in omahovaje
 753 VTemi |          ceste od te strani na ono in je izginil za oglom. ~"Mati!" ~
 754 VTemi |                 Mati!" ~Z veliko silo je sunil veter in umaknili
 755 VTemi |               zaprli so okno. ~Tončka je ihtela, ali jokala ni naglas. ~"
 756 VTemi |          glavo; vrnem se kmalu." ~Ana je položila na posteljo brata
 757 VTemi |        posteljo brata in sestro in ju je odela, nato si je ogrnila
 758 VTemi |               in ju je odela, nato si je ogrnila ruto. Odprla je
 759 VTemi |               je ogrnila ruto. Odprla je duri, šla je skozi temno
 760 VTemi |             ruto. Odprla je duri, šla je skozi temno kuhinjo in vežo,
 761 VTemi |          stopnicah navzdol. Vse temnó je bilo,; drugače je gorela
 762 VTemi |               temnó je bilo,; drugače je gorela svetilka na stopnicah,
 763 VTemi |          svetilka na stopnicah, nocoj je ni bilo. Tipala je z rokami,
 764 VTemi |              nocoj je ni bilo. Tipala je z rokami, šla je počasi
 765 VTemi |               Tipala je z rokami, šla je počasi in varno. Na njenem
 766 VTemi |              in varno. Na njenem srcu je ležala misel strašna in
 767 VTemi |            misel strašna in težka; ni je izpregovorila ne sebi in
 768 VTemi |               ni vedelo o molitvi. Ko je stopila na prag, jo je objel
 769 VTemi |             Ko je stopila na prag, jo je objel veter s silnimi rokami;
 770 VTemi |         treščiti jo ob zid; strgal ji je ruto z glave, v lice so
 771 VTemi |               mrzle kaplje, ves život je trepetal od mraza. ~"Kam
 772 VTemi |              greš, Ana?" ~Stisnila se je ob zid, široko so gledale
 773 VTemi |            ničesar. Čisto razločno jo je bil nekdo ogovoril, materin
 774 VTemi |          nekdo ogovoril, materin glas je bil. ~"Mati!" ~Ali bilo
 775 VTemi |              bilo ni nikogar, samotna je bila ulica in dež je pljuskal
 776 VTemi |          samotna je bila ulica in dež je pljuskal v vetru. ~Globoka
 777 VTemi |               v vetru. ~Globoka groza je obšla Ano; sklonila se je,
 778 VTemi |             je obšla Ano; sklonila se je, pritisnila je ruto k prsim
 779 VTemi |            sklonila se je, pritisnila je ruto k prsim in je hitela
 780 VTemi |         pritisnila je ruto k prsim in je hitela domov. Opotekala
 781 VTemi |            hitela domov. Opotekala se je, ker jo je suval veter in
 782 VTemi |               Opotekala se je, ker jo je suval veter in šele ko je
 783 VTemi |             je suval veter in šele ko je bila pred pragom, je začula
 784 VTemi |               ko je bila pred pragom, je začula svoj glas; jokala
 785 VTemi |              začula svoj glas; jokala je, ali veter je dušil njen
 786 VTemi |            glas; jokala je, ali veter je dušil njen jok in ni ga
 787 VTemi |            nihče, tudi mati ne. Ko se je vrnila v izbo, je trepetala
 788 VTemi |               Ko se je vrnila v izbo, je trepetala vsa od mraza in
 789 VTemi |          mraza in od strahu. Odložila je ruto in nato je hodila po
 790 VTemi |              Odložila je ruto in nato je hodila po izbi. Hodila je
 791 VTemi |             je hodila po izbi. Hodila je že dolgo, ko je mahoma postala
 792 VTemi |                Hodila je že dolgo, ko je mahoma postala in se domislila:
 793 VTemi |               se domislila: prav tako je hodila kakor mati, glavo
 794 VTemi |              prsih. In prestrašila se je sama, da je hodila tako
 795 VTemi |            prestrašila se je sama, da je hodila tako kakor mati. ~
 796 VTemi |          marala preko glave; strah ju je bilo temè in vendar sta
 797 VTemi |            ali vse, kar so razločile, je bilo strašno. Tam je bila
 798 VTemi |       razločile, je bilo strašno. Tam je bila zofa in nekdo je sedel
 799 VTemi |             Tam je bila zofa in nekdo je sedel na nji, čisto razločno
 800 VTemi |             na nji, čisto razločno se je vzdigala velika senca. In
 801 VTemi |               so naposled duri, veter je pihnil v izbo. Srepo so
 802 VTemi |               spoznale Ano, toda niso je hotele spoznati. In nato
 803 VTemi |              hotele spoznati. In nato je hodilo po izbi s težkimi
 804 VTemi |             od duri do okna. ~"Mati!" je izpregovoril Tine plašno
 805 VTemi |   izpregovoril Tine plašno in srce mu je nehalo utripati, ko je pričakoval
 806 VTemi |             mu je nehalo utripati, ko je pričakoval odgovora. Vedel
 807 VTemi |            pričakoval odgovora. Vedel je, da je bilo upanje prazno,
 808 VTemi |     pričakoval odgovora. Vedel je, da je bilo upanje prazno, in vendar
 809 VTemi |              upanje prazno, in vendar je upal. ~Odgovora ni bilo. ~
 810 VTemi |                Odgovora ni bilo. ~Ana je stala sredi izbe, roke še
 811 VTemi |              biti in zakaj nocoj? Saj je bilo življenje zmerom enako --
 812 VTemi |          zmerom enako -- zmerom enako je hodila mati po izbi, od
 813 VTemi |          Zakaj bi nehala nocoj? In ko je izgovorila Ana v svojem
 814 VTemi |          neizmerno žalostno misel, se je uprlo upanje s poslednjo
 815 VTemi |             ne more biti!... Zajokala je s kričečim glasom, vse telo
 816 VTemi |          kričečim glasom, vse telo se je streslo. Omahovaje je stopila
 817 VTemi |              se je streslo. Omahovaje je stopila k postelji in jokali
 818 VTemi |           jokali so vsi trije. ~Zunaj je deževalo, pihal je veter
 819 VTemi |              Zunaj je deževalo, pihal je veter in na okno je trkala
 820 VTemi |             pihal je veter in na okno je trkala nevidna roka. ~Slišali
 821 VTemi |              srca so zastala. Stopalo je po kuhinji z nerodnimi koraki,
 822 VTemi |              previdno, počasi, tipalo je po durih in duri so se odprle
 823 VTemi |              odpahnile same. Na pragu je stala velika senca, razločevali
 824 VTemi |            širile oči od strahu. Stal je tam človek visok, da se
 825 VTemi |               tam človek visok, da se je skoro dotikal stropa z veliko
 826 VTemi |              veliko črno kučmo, ki jo je imel na glavi. Ogrnjen je
 827 VTemi |             je imel na glavi. Ogrnjen je bil v dolg črn kožuh, ki
 828 VTemi |               v dolg črn kožuh, ki mu je segal do peta, obraza pa
 829 VTemi |             mogli razločiti, zato ker je bil ves skrit v temni bradi.
 830 VTemi |             skrit v temni bradi. Tako je stal in se ni ganil, gledali
 831 VTemi |             na pragu še zmerom; senca je bila tam, dasi so se bile
 832 VTemi |             pa ni bilo iz ust. ~Temna je bila izba in tiha, zunaj
 833 VTemi |              bila izba in tiha, zunaj je potrkavalo še zmerom. Tedaj
 834 VTemi |               bližali po tlaku; nekdo je preklinjal s hripavim glasom,
 835 VTemi |           hripavim glasom, nekdo drug je pel razposajeno pesem; pijanci
 836 VTemi |             iz krčme. Prav pred oknom je nekaj butnilo ob tla, gosti
 837 VTemi |          utihnili... ~Vsak šum, ki se je oglasil nenadno, je napravil
 838 VTemi |             ki se je oglasil nenadno, je napravil še strašnejšo tišino,
 839 VTemi |              še strašnejšo tišino, ki je bila v izbi; kakor da bi
 840 VTemi |          hudobnih senc... ~Trdovratno je bilo upanje -- zmerom še
 841 VTemi |              bilo upanje -- zmerom še je živel človek v rakvi, živel
 842 VTemi |           živel človek v rakvi, živel je in je trkal na pokrov. ~"
 843 VTemi |           človek v rakvi, živel je in je trkal na pokrov. ~"Da bi
 844 VTemi |                Da bi že prišli mati!" je prosila Tončka. ~"Da bi
 845 VTemi |              Da bi bila luč!" ~Ana se je prijela za glavo z obema
 846 VTemi |           glavo z obema rokama, in ko je začutila roke na sencih,
 847 VTemi |           začutila roke na sencih, se je prestrašila, zakaj domislila
 848 VTemi |       prestrašila, zakaj domislila se je, da se je tudi mati tako
 849 VTemi |          zakaj domislila se je, da se je tudi mati tako prijemala
 850 VTemi |             prijemala za glavo, kadar je stala ob postelji ali sedela
 851 VTemi |              mati... morda..." ~In ko je rekla "morda", je vztrepetala,
 852 VTemi |               In ko je rekla "morda", je vztrepetala, zakaj spet
 853 VTemi |               vztrepetala, zakaj spet je bila izpregovorila v svojem
 854 VTemi |              žalostno misel. ~Tine se je vzdignil v postelji. ~"Nikoli
 855 VTemi |               nalahko zapirale. Zunaj je zapihal veter in odprlo
 856 VTemi |            zapihal veter in odprlo se je okno... ~Na stopnicah so
 857 VTemi |          nadstropje!" ~In ženski glas je vzdihoval: ~"O Jezus, o
 858 VTemi |               o sveta Marija!" ~"Prav je storila!" je zagodrnjal
 859 VTemi |          Marija!" ~"Prav je storila!" je zagodrnjal surov, moški
 860 VTemi |       zasvetile luči. Dvoje moških se je sklanjalo in je neslo nekaj
 861 VTemi |             moških se je sklanjalo in je neslo nekaj belega... ~Otroci
 862 VTemi |          široko odprte, neznana groza je bila v njih. ~******* ~ ~
 863 Greh  |                       GREH~I Sonce se je bilo skrilo za župniškim
 864 Greh  |         župniškim vrtom in mračilo se je hitro. Tone se je ozrl na
 865 Greh  |          mračilo se je hitro. Tone se je ozrl na nebo, in ko je videl,
 866 Greh  |             se je ozrl na nebo, in ko je videl, da je otemnelo že
 867 Greh  |              nebo, in ko je videl, da je otemnelo že tudi jabolko
 868 Greh  |        visokem zvoniku svetega Pavla, je odprl duri in je stopil
 869 Greh  |               Pavla, je odprl duri in je stopil v zakristijo. Temno
 870 Greh  |            stopil v zakristijo. Temno je bilo v zakristiji in tiho;
 871 Greh  |              zakristiji in tiho; Tone je bil bos in tako tudi njegovi
 872 Greh  |            Skozi visoko barvasto okno je prihajala nerazločna, dremajoča
 873 Greh  |               sama. Nad molitvenjakom je viselo veliko razpelo, ali
 874 Greh  |         razločil več križ, svetilo se je samo Kristusovo telo. ~Stopil
 875 Greh  |              Kristusovo telo. ~Stopil je v cerkev in cerkev se mu
 876 Greh  |              v cerkev in cerkev se mu je zdela v tej samotni tišini
 877 Greh  |           stebrih, na zidu, na klopeh je sameval žarek večerne svetlobe;
 878 Greh  |                brezkrajni samoti. ~Ko je šel Tone mimo velikega oltarja,
 879 Greh  |           Tone mimo velikega oltarja, je pripognil koleno in se je
 880 Greh  |             je pripognil koleno in se je prekrižal. Nato je odprl
 881 Greh  |              in se je prekrižal. Nato je odprl male duri, ki so vodile
 882 Greh  |             so vodile na stopnice, in je šel po ozkih, vijugastih
 883 Greh  |              vrvi zvonov. Zazibala se je vrv, ko je šel mimo; tipal
 884 Greh  |                Zazibala se je vrv, ko je šel mimo; tipal je po ozkem
 885 Greh  |            vrv, ko je šel mimo; tipal je po ozkem in temnem hodniku
 886 Greh  |            ozkem in temnem hodniku in je odprl duri na prižnico.
 887 Greh  |              prižnico. Velika in tiha je bila cerkev kakor neizmeren
 888 Greh  |              neizmeren grob. Naslonil je komolec na rdečežametno
 889 Greh  |             rdečežametno blazinico in je gledal navzdol. Prišla je
 890 Greh  |             je gledal navzdol. Prišla je bogve odkod globoka žalost
 891 Greh  |           žalost v njegovo srce; tako je bila tiha in samotna kakor
 892 Greh  |         cerkev pred njim. In leglo mu je težko na misli, da ne bo
 893 Greh  |            čipkasti srajci. ~Vrnil se je na hodnik in je odklenil
 894 Greh  |              Vrnil se je na hodnik in je odklenil duri, odkoder so
 895 Greh  |          strmih ovinkih. Prikazala se je medla svetloba; tam je bilo
 896 Greh  |             se je medla svetloba; tam je bilo okence, izdolbeno v
 897 Greh  |      izdolbeno v debeli zid. Pogledal je dol in vas je ležala tam
 898 Greh  |                Pogledal je dol in vas je ležala tam v večernem mraku,
 899 Greh  |              sencah utopljena. Gledal je in je razločil tam daleč
 900 Greh  |               utopljena. Gledal je in je razločil tam daleč svoj
 901 Greh  |              svoj dom. In domislil se je, da ne bo večerje nocoj
 902 Greh  |               tam daleč, tam daleč se je še svetilo sonce na belem
 903 Greh  |             daleč za soncem... ~Pozno je že bilo, hitel je po stopnicah
 904 Greh  |               Pozno je že bilo, hitel je po stopnicah navzgor. In
 905 Greh  |               navzgor. In polagoma se je svetlilo, razločevale so
 906 Greh  |              En sam ovinek še in stal je pod zvonovi. Na vseh štirih
 907 Greh  |            bila velika okna in pogled je segal v daljno daljavo,
 908 Greh  |               daljno daljavo, kjer se je izgubljala pokrajina v sence
 909 Greh  |               sence in noč. ~Potegnil je za vrv in veliki zvon se
 910 Greh  |              za vrv in veliki zvon se je pričel polagoma zibati,
 911 Greh  |        polagoma zibati, tam zgoraj se je začulo hripavo škripanje.
 912 Greh  |               Počasi in enakomerno se je zibal zvon in kladivo je
 913 Greh  |              je zibal zvon in kladivo je udarilo. Zabučalo je in
 914 Greh  |          kladivo je udarilo. Zabučalo je in bučanje je naraščalo,
 915 Greh  |                Zabučalo je in bučanje je naraščalo, bilo je kakor
 916 Greh  |            bučanje je naraščalo, bilo je kakor morje in zmerom bliže
 917 Greh  |           kakor morje in zmerom bliže je prihajalo morje in valovi
 918 Greh  |               so peli. Čudovita pesem je bila, čudovito živo življenje
 919 Greh  |       čudovito živo življenje in Tone je živel v njem, plaval je
 920 Greh  |               je živel v njem, plaval je na silnih valovih, ki so
 921 Greh  |               ki so peli, in tudi sam je bil samo val tega morja,
 922 Greh  |           kladivo ob bron, ali donelo je še zmerom, polagoma so se
 923 Greh  |          valovi in so peli tiše. Nato je zazvonil Tone z malim zvonom
 924 Greh  |             zamolkle, umirajoče pesmi je zastokalo glasno in rezko,
 925 Greh  |             kakor krik človeka, ki se je izgubil in blodi sredi noči
 926 Greh  |              ne ve več poti. In ko se je zvon samo še nalahko zibal,
 927 Greh  |           zvon samo še nalahko zibal, je stokalo še zmerom od daleč
 928 Greh  |             zmerom od daleč in Tonetu je bilo hudo in žalostno pri
 929 Greh  |             in žalostno pri srcu. ~Ko je odzvonil, se je naslonil
 930 Greh  |             srcu. ~Ko je odzvonil, se je naslonil na visoko okno
 931 Greh  |            naslonil na visoko okno in je stisnil obraz v dlani, V
 932 Greh  |             dlani, V temno daljavo se je širila ravan pred njim,
 933 Greh  |            njim, hiše, drevje, vse se je potapljalo v noč, izgubljalo;
 934 Greh  |              noč, izgubljalo; tuintam je zamigljala plašna luč kakor
 935 Greh  |               temnem grmu. Nebo pa se je še svetilo, v prelepi oranžni
 936 Greh  |              prelepi oranžni svetlobi je žarelo na obzorju in gore
 937 Greh  |             žarelo na obzorju in gore je tam oblival odsev te čudesne
 938 Greh  |            tja daleč... ~Na stopnicah je bila črna tema; ob prvem
 939 Greh  |            črna tema; ob prvem ovinku je izginila bleda luč, ki je
 940 Greh  |             je izginila bleda luč, ki je sijala od zgoraj. Tipal
 941 Greh  |               sijala od zgoraj. Tipal je ob zidu, da se ne bi spotaknil
 942 Greh  |               bosih nog. Zasvetilo se je medlo, prišel je do okenca.
 943 Greh  |         Zasvetilo se je medlo, prišel je do okenca. Postal je, že
 944 Greh  |           prišel je do okenca. Postal je, že je stopil korak navzdol,
 945 Greh  |              do okenca. Postal je, že je stopil korak navzdol, a
 946 Greh  |              korak navzdol, a nato se je vrnil; zdelo se mu je pozneje,
 947 Greh  |              se je vrnil; zdelo se mu je pozneje, da ga je bil nekdo
 948 Greh  |               se mu je pozneje, da ga je bil nekdo poklical -- pritajen
 949 Greh  |               glas iz teme; in ubogal je in je šel. ~Tam so bile
 950 Greh  |              iz teme; in ubogal je in je šel. ~Tam so bile nizke
 951 Greh  |           vodile na podstrešje. Odprl je in zadušen vzduh mu je prhnil
 952 Greh  |          Odprl je in zadušen vzduh mu je prhnil v lica, duh po netopirjih
 953 Greh  |             so bila okna, toda steklo je bilo zamazano in vsled dremotne,
 954 Greh  |              sive svetlobe v tramovju je bila noč še temnejša in
 955 Greh  |               prah in blato. Na sredi je bila kupola in v kupoli
 956 Greh  |          velika okrogla odprtina; tam je visel lestenec. Tone se
 957 Greh  |               visel lestenec. Tone se je sklonil in je pogledal navzdol;
 958 Greh  |       lestenec. Tone se je sklonil in je pogledal navzdol; ni se
 959 Greh  |           samo od velikega oltarja se je svetlikalo zaspano, plapolaje.
 960 Greh  |            zaspano, plapolaje. Prijel je za verižico in veliki, v
 961 Greh  |             platno zaviti lestenec se je nalahko zazibal -- oglasilo
 962 Greh  |        nalahko zazibal -- oglasilo se je, kakor da bi brusil nož
 963 Greh  |             smrt koso. ~V tramovju se je zgenilo, zafrfotalo je Tonetu
 964 Greh  |             se je zgenilo, zafrfotalo je Tonetu nad glavo, potem
 965 Greh  |             mimo njegovega obraza, da je začutil smrdečo sapo. Gledal
 966 Greh  |          začutil smrdečo sapo. Gledal je, in frfotalo je v velikem
 967 Greh  |                Gledal je, in frfotalo je v velikem kolobarju naokoli
 968 Greh  |     prostornem podstrešju in naposled je izginilo tam, kjer so bile
 969 Greh  |           bile odprte male duri in se je vzdigal zunaj silni kameniti
 970 Greh  |         kameniti križ nad fasado. Sel je naravnost tja, in ko je
 971 Greh  |               je naravnost tja, in ko je bil pri durih, se je sklonil
 972 Greh  |               ko je bil pri durih, se je sklonil in je stopil z nogo
 973 Greh  |               durih, se je sklonil in je stopil z nogo varno na ozko,
 974 Greh  |            nogo ni stopil, stresel se je in se je okrenil, zakaj
 975 Greh  |           stopil, stresel se je in se je okrenil, zakaj poklicalo
 976 Greh  |           okrenil, zakaj poklicalo ga je bilo zadaj -- pritajen glas
 977 Greh  |           pritajen glas iz teme. Zdaj je slišal čisto razločno, ni
 978 Greh  |             glasom kakor otrok, ki se je bil izgubil v temi. Tone
 979 Greh  |              bil izgubil v temi. Tone je stopal počasi po razritih,
 980 Greh  |               kamenitih tleh; obok se je spuščal na obeh straneh
 981 Greh  |               tam nad vasjo. Ali zdaj je zaklicalo, zastokalo od
 982 Greh  |               druge strani in ozrl se je in se je vrnil. Plezal je
 983 Greh  |            strani in ozrl se je in se je vrnil. Plezal je navzgor
 984 Greh  |             je in se je vrnil. Plezal je navzgor in v zadušnem, gluhem
 985 Greh  |             zadušnem, gluhem mraku mu je bilo, kakor da pleza mukoma
 986 Greh  |              mu ni konca nikjer. Tako je plezal na vrh oboka, do
 987 Greh  |              vrh oboka, do kupole, in je plezal po drugi strani navzdol.
 988 Greh  |          strani navzdol. In zaklicalo je od one strani, prav od onega
 989 Greh  |               od onega kraja, odkoder je bil prišel. ~Bilo ga je
 990 Greh  |               je bil prišel. ~Bilo ga je strah in žalosten je bil.
 991 Greh  |               ga je strah in žalosten je bil. Kakor je bila tema
 992 Greh  |             in žalosten je bil. Kakor je bila tema vsenaokoli, tako
 993 Greh  |            bila tema vsenaokoli, tako je legla tudi v njegovo srce
 994 Greh  |          klicati si ni upal; poslušal je, glavo sklonjeno, oči široko
 995 Greh  |           široko odprte. ~In tedaj se je zasvetilo na kupoli, prav
 996 Greh  |           prav na tistem mestu, kamor je padal skozi razbito steklo
 997 Greh  |            nočnega neba. Zasvetilo se je in je svetilo mirno. ~Tone
 998 Greh  |              neba. Zasvetilo se je in je svetilo mirno. ~Tone je
 999 Greh  |               je svetilo mirno. ~Tone je plezal gor, in ko je gledal
1000 Greh  |             Tone je plezal gor, in ko je gledal z velikimi svetlimi