| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javkanje 1 javni 1 jaz 80 je 4448 jecaje 1 jecajocega 1 jecajocim 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4448 je 2451 in 2012 se 1008 v | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances je |
Chapter
1001 Greh | velikimi svetlimi očmi, mu je gledalo naproti dvoje velikih 1002 Greh | velikih svetlih oči. Tam je čepelo na kupoli in je strmelo 1003 Greh | Tam je čepelo na kupoli in je strmelo nanj z velikimi 1004 Greh | velikimi svetlimi očmi. Tone je postal in se ni mogel geniti 1005 Greh | geniti in tudi pred njim je čepelo in je gledalo in 1006 Greh | tudi pred njim je čepelo in je gledalo in se ni genilo. ~ 1007 Greh | in se ni genilo. ~In ko je spoznal mlado belo mačko, 1008 Greh | spoznal mlado belo mačko, ki je čepela tam pred njim in 1009 Greh | čepela tam pred njim in mu je gledala naravnost v oči, 1010 Greh | gledala naravnost v oči, se je zasmejal; toda njegov smeh 1011 Greh | njegov smeh ni bil vesel in je odmeval zlobno po tišini. 1012 Greh | tišini. Lepa bela mačka je bila, še čisto mlada in 1013 Greh | njenih očeh. Zgenila se je, sklonila je glavo in se 1014 Greh | Zgenila se je, sklonila je glavo in se je bližala plašno 1015 Greh | sklonila je glavo in se je bližala plašno in neodločno. ~ 1016 Greh | plašno in neodločno. ~Strah je še trepetal v njem in trepetalo 1017 Greh | trepetal v njem in trepetalo mu je telo. Zamahnil je, toda 1018 Greh | trepetalo mu je telo. Zamahnil je, toda mačka se ni prestrašila, 1019 Greh | prestrašila, plazila se je bliže. ~"No, idi, vrag!" ~ 1020 Greh | No, idi, vrag!" ~Zaklical je pač nekdo drugi iz teme, 1021 Greh | teme, iz tišine, zakaj glas je bil surov in moški, kakor 1022 Greh | kakor glas pijanca. Stal je pač nekdo za njim in je 1023 Greh | je pač nekdo za njim in je govoril zanj in se je kretal 1024 Greh | in je govoril zanj in se je kretal zanj. ~"No, idi, 1025 Greh | zanj. ~"No, idi, vrag!" ~In je zamahnil in je stopil bliže. 1026 Greh | vrag!" ~In je zamahnil in je stopil bliže. Ali mačka 1027 Greh | ni prestrašila; sklonila je glavo še niže, hrbet se 1028 Greh | glavo še niže, hrbet se je krivil in se je vzdigal, 1029 Greh | hrbet se je krivil in se je vzdigal, vdano, plašno, 1030 Greh | noge in mlado belo telo se je vilo, je trepetalo. "Odkod 1031 Greh | mlado belo telo se je vilo, je trepetalo. "Odkod je prišel 1032 Greh | vilo, je trepetalo. "Odkod je prišel vrag? Zakaj ne gre?" ~ 1033 Greh | vrag? Zakaj ne gre?" ~Kakor je bila tema vsenaokoli, tako 1034 Greh | bila tema vsenaokoli, tako je bila tudi v njegovem srcu; 1035 Greh | veselega ni bilo v njem; bilo je kakor cerkev tam doli, prostrana 1036 Greh | neprijazna posoda noči. Tedaj se je oglasilo, zastokalo je, 1037 Greh | se je oglasilo, zastokalo je, zaprosilo. Dihal je težko 1038 Greh | zastokalo je, zaprosilo. Dihal je težko in tresel se je; ko 1039 Greh | Dihal je težko in tresel se je; ko je stopil navzgor, se 1040 Greh | težko in tresel se je; ko je stopil navzgor, se je spotaknil 1041 Greh | ko je stopil navzgor, se je spotaknil in je padel na 1042 Greh | navzgor, se je spotaknil in je padel na koleno. Nato se 1043 Greh | padel na koleno. Nato se je vzdignil hitro, z velikimi, 1044 Greh | velikimi, omahujočimi koraki je hitel do vrha, sunil je 1045 Greh | je hitel do vrha, sunil je z vso silo in nato je stal 1046 Greh | sunil je z vso silo in nato je stal mirno na kupoli, glavo 1047 Greh | upognjeno, roke ob životu. Tam je padlo zamolklo in se ni 1048 Greh | več oglasilo. Kakor žoga je bila odletela mačka od kupole, 1049 Greh | do odprtih duri, kjer se je vzdigal zunaj silni kameniti 1050 Greh | križ nad fasado. Obležala je, toda glej, kmalu se je 1051 Greh | je, toda glej, kmalu se je vzdignila, plazila se je 1052 Greh | je vzdignila, plazila se je bliže. Velike oči so se 1053 Greh | so naravnost nanj in on je gledal naravnost vanje z 1054 Greh | velikimi svetlimi očmi. Gledal je pač nekdo drugi in nekdo 1055 Greh | drugi in nekdo drugi se je kretal zanj. ~Kakor se je 1056 Greh | je kretal zanj. ~Kakor se je bližala mačka, tako se je 1057 Greh | je bližala mačka, tako se je bližal tudi on, ni hitel 1058 Greh | tresel se ni več. Počasi se je bližal, s tihimi koraki, 1059 Greh | pridi!" ~In tudi smejal se je, s tihim, hudobnim smehom. 1060 Greh | hudobnim smehom. Cmokal je z ustnicami in se je trkal 1061 Greh | Cmokal je z ustnicami in se je trkal rahlo po kolenu. ~" 1062 Greh | mačica!" ~In bližala se je z visokim, skrivljenim hrbtom; 1063 Greh | plašno in pol gosposko se je vilo mlado belo telo. ~Sklonil 1064 Greh | mlado belo telo. ~Sklonil se je globoko in je zgrabil s 1065 Greh | Sklonil se je globoko in je zgrabil s skrčenimi prsti, 1066 Greh | za mehki židani kožuh in je vzdignil visoko. ~Smejal 1067 Greh | vzdignil visoko. ~Smejal se je in ji je gledal v oči. ~" 1068 Greh | visoko. ~Smejal se je in ji je gledal v oči. ~"No, mačka, 1069 Greh | mačka, mačica?" ~Gledala mu je v oči in je zamahovala narahlo 1070 Greh | Gledala mu je v oči in je zamahovala narahlo in plašno 1071 Greh | belimi tačicami, hotela se je približati obrazu in si 1072 Greh | in si ni upala. Spustil je z eno roko, zamahnil je 1073 Greh | je z eno roko, zamahnil je in je udaril s pestjo naravnost 1074 Greh | eno roko, zamahnil je in je udaril s pestjo naravnost 1075 Greh | plašno. Čisto mlada mačka je bila in strah jo je bilo 1076 Greh | mačka je bila in strah jo je bilo celo netopirjev. Mlada 1077 Greh | pentljo na vratu. ~Dihal je težko in je udaril vdrugič, 1078 Greh | vratu. ~Dihal je težko in je udaril vdrugič, naravnost 1079 Greh | prosi! Prosi! Prosi!" ~Držal je kvišku in je bil na drobno 1080 Greh | Prosi!" ~Držal je kvišku in je bil na drobno okroglo glavo, 1081 Greh | oči. In mehko belo telo se je vilo, mehke bele tačice 1082 Greh | zakrile oči. ~Utrudila se je roka, vrgel je mačko na 1083 Greh | Utrudila se je roka, vrgel je mačko na tla in obležala 1084 Greh | mačko na tla in obležala je v kotu, ob durih. Ležala 1085 Greh | v kotu, ob durih. Ležala je mirno, ali glej, že se je 1086 Greh | je mirno, ali glej, že se je zgenila, vzdignila se je, 1087 Greh | je zgenila, vzdignila se je, plazila se je bliže; oči 1088 Greh | vzdignila se je, plazila se je bliže; oči so mežikale, 1089 Greh | vrag!" ~Glej, vzpenjal se je tudi hrbet in se je krivil, 1090 Greh | vzpenjal se je tudi hrbet in se je krivil, mehko, plašno so 1091 Greh | bele tačice. In tedaj se je oglasilo -- tenak, proseč, 1092 Greh | glas. V njegovem srcu se je vzdigala silna, divja zloba. 1093 Greh | čaka, zakaj prosi? Strašen je tisti stokajoči, proseči 1094 Greh | zobmi. ~"Idi, vrag!" ~In se je tresel in se je sklonil, 1095 Greh | In se je tresel in se je sklonil, zgrabil je z obema 1096 Greh | in se je sklonil, zgrabil je z obema rokama, vzdignil 1097 Greh | treščil ob kamenita tla. In je spet vzdignil in treščil, 1098 Greh | vzdignil in treščil, udarila je okrogla glaviča ob oster 1099 Greh | oster kamen in prikazalo se je nekaj črnega, pricurljala 1100 Greh | nekaj črnega, pricurljala je kri. ~Razširjene in svetle 1101 Greh | razsvetlile noč, tako da se je vrnil v tramovje vzbujeni 1102 Greh | vzbujeni netopir. ~Butalo je ob tla, enakomerno, zamolklo. 1103 Greh | ni čutil rok, vodil jih je nekdo drugi, vzdigal jih 1104 Greh | kakor mehek bel klobčič je bilo v njegovih rokah in 1105 Greh | mehki beli klobčič. ~Postal je, sklonil se je globoko, 1106 Greh | Postal je, sklonil se je globoko, z obrazom čisto 1107 Greh | drobni okrogli glavi in je gledal. Roke so počivale 1108 Greh | nanj in so sijale. Zakričal je, zgrabil, vzdignil visoko 1109 Greh | visoko in zalučal; padlo je na kupolo ter obležalo. ~ 1110 Greh | kupolo ter obležalo. ~Ker je bilo tiho in se ni genilo 1111 Greh | v vsej prostrani tišini, je začul globoko, zamolklo 1112 Greh | globoko, zamolklo hropenje in je vztrepetal; spoznal je, 1113 Greh | in je vztrepetal; spoznal je, da je prihajalo hropenje 1114 Greh | vztrepetal; spoznal je, da je prihajalo hropenje iz njegovih 1115 Greh | njegovih prsi, in začutil je na obrazu, na vsem telesu 1116 Greh | telesu mrzel pot. Toda že se je premikalo, že se je vzdigalo. ~ 1117 Greh | že se je premikalo, že se je vzdigalo. ~Vzdigalo se je 1118 Greh | je vzdigalo. ~Vzdigalo se je počasi na kupoli, hrbet 1119 Greh | počasi na kupoli, hrbet se je vzpenjal in krivil -- in 1120 Greh | krivil -- in razleglo se je trepetaje po tišini, zastokalo 1121 Greh | trepetaje po tišini, zastokalo je, zajokalo. ~Tudi njegov 1122 Greh | zajokalo. ~Tudi njegov glas je bil stokajoč, cvileč, ko 1123 Greh | bil stokajoč, cvileč, ko je zakričal in skočil na kupolo. 1124 Greh | skočil na kupolo. Zgrabil je z obema rokama za telo in 1125 Greh | obema rokama za telo in je bìl s trdo okroglo glavo 1126 Greh | čudnim okroglim kladivom, ki je bilo samo ohlapno pritrjeno 1127 Greh | pritrjeno na ročniku in se je vrtelo. Ves umazan je bil 1128 Greh | se je vrtelo. Ves umazan je bil že kamen, dlaka se je 1129 Greh | je bil že kamen, dlaka se je mešala s krvjo. Izpustil 1130 Greh | mešala s krvjo. Izpustil je in se je sklonil. ~Ležalo 1131 Greh | krvjo. Izpustil je in se je sklonil. ~Ležalo je pred 1132 Greh | in se je sklonil. ~Ležalo je pred njim mirno, iztegnjeno; 1133 Greh | se ni svetilo. ~Tresel se je, sklonjen, omahujoč je stopil 1134 Greh | se je, sklonjen, omahujoč je stopil s kupole, šel je 1135 Greh | je stopil s kupole, šel je naravnost, da bi bežal. 1136 Greh | bi bežal. Ali domislil se je in se je prestrašil. Tam 1137 Greh | Ali domislil se je in se je prestrašil. Tam je ležalo, 1138 Greh | in se je prestrašil. Tam je ležalo, na kupoli, na očitnem 1139 Greh | videl od daleč. Vrnil se je in je zgrabil ter zalučal 1140 Greh | od daleč. Vrnil se je in je zgrabil ter zalučal doli 1141 Greh | doli po strmem oboku, kjer je bila večna tema. Nato je 1142 Greh | je bila večna tema. Nato je šel hitro, ne da bi se ozrl. ~ 1143 Greh | bi se ozrl. ~Toda ozrl se je, ko je prišel do duri; nekdo 1144 Greh | ozrl. ~Toda ozrl se je, ko je prišel do duri; nekdo mu 1145 Greh | prišel do duri; nekdo mu je bil pač okrenil glavo. In 1146 Greh | okrenil glavo. In tedaj je videl, kako se je premikalo 1147 Greh | tedaj je videl, kako se je premikalo tam doli v temi, 1148 Greh | so videle. Premikalo se je nerodno, plezalo je navzgor, 1149 Greh | Premikalo se je nerodno, plezalo je navzgor, kakor pijano je 1150 Greh | je navzgor, kakor pijano je plezalo in padalo, telo 1151 Greh | plezalo in padalo, telo se je vlačilo po tleh. Toda glej, 1152 Greh | po tleh. Toda glej, že se je hrbet vzpenjal in krivil, 1153 Greh | vzpenjal in krivil, plezalo je više, prihajalo je bliže. 1154 Greh | plezalo je više, prihajalo je bliže. Zahroplo je najprej 1155 Greh | prihajalo je bliže. Zahroplo je najprej zamolklo, a nato 1156 Greh | najprej zamolklo, a nato je zastokalo glasno, cvileče, 1157 Greh | zastokalo glasno, cvileče, da se je razleglo rezko po tišini. ~ 1158 Greh | rezko po tišini. ~Zahroplo je v njegovih prsih, a nato 1159 Greh | njegovih prsih, a nato se je razleglo glasno in rezko 1160 Greh | rezko po tišini; zastokal je, zakričal. ~Ob durih je 1161 Greh | je, zakričal. ~Ob durih je ležala deska; ležala je 1162 Greh | je ležala deska; ležala je v temi, tako da je ni videl, 1163 Greh | ležala je v temi, tako da je ni videl, a našel jo je, 1164 Greh | je ni videl, a našel jo je, ne da bi iskal; kratka 1165 Greh | ne da bi iskal; kratka je bila in široka kakor preklano 1166 Greh | preklano bruno; vzdignil jo je kakor perce, vzdignil visoko 1167 Greh | visoko in spustil. Udarilo je zamolklo, zadonelo je po 1168 Greh | Udarilo je zamolklo, zadonelo je po vsem oboku, odmevalo 1169 Greh | po vsem oboku, odmevalo je v cerkvi doli in netopirji 1170 Greh | prestrašili v tramovju. Vzdignil je in spustil in vzdignil spet, 1171 Greh | in vzdignil spet, obrnil je desko, tako da je udaril 1172 Greh | obrnil je desko, tako da je udaril z ostrini robom. ~ 1173 Greh | ostrini robom. ~In ko se je nato sklonil in je pogledal, 1174 Greh | ko se je nato sklonil in je pogledal, je ležalo tam 1175 Greh | sklonil in je pogledal, je ležalo tam v prahu nekaj 1176 Greh | umazanega, brezobličnega, ležalo je in se ni več genilo. Deska 1177 Greh | ni več genilo. Deska mu je padla iz rok, tako težka 1178 Greh | padla iz rok, tako težka je bila, da bi je več ne vzdignil; 1179 Greh | tako težka je bila, da bi je več ne vzdignil; in obrnil 1180 Greh | ne vzdignil; in obrnil se je, da bi šel. V tistem trenotku 1181 Greh | se zgenile duri, kjer se je vzdigal zunaj veliki kameniti 1182 Greh | škripaje zapirale. ~Šel je in je stopal tako težko 1183 Greh | škripaje zapirale. ~Šel je in je stopal tako težko kakor 1184 Greh | tudi duri ne in iztegoval je roke, da bi hodil varno. 1185 Greh | da bi hodil varno. Prišel je do duri in je stopil na 1186 Greh | varno. Prišel je do duri in je stopil na stopnice. ~"Samo 1187 Greh | brž, o Jezus!" ~Tresel se je in domislil se je, da bi 1188 Greh | Tresel se je in domislil se je, da bi molil, toda ni mogel 1189 Greh | ni mogel moliti. Stopal je hitreje, spotikal se je 1190 Greh | je hitreje, spotikal se je ter se zadeval z rokami, 1191 Greh | z životom ob zid. In ko je hitel, se je spomnil, da 1192 Greh | zid. In ko je hitel, se je spomnil, da hiti navzgor, 1193 Greh | temo. ~"O Jezus!" ~Vrnil se je; in bilo mu je, da so stopnice 1194 Greh | Vrnil se je; in bilo mu je, da so stopnice čisto navpične 1195 Greh | strmoglavi navzdol. Prestrašil se je in je sedel, toda vzdignil 1196 Greh | navzdol. Prestrašil se je in je sedel, toda vzdignil se 1197 Greh | sedel, toda vzdignil se je takoj. Tipal je z rokami, 1198 Greh | vzdignil se je takoj. Tipal je z rokami, stopal je varno; 1199 Greh | Tipal je z rokami, stopal je varno; ovinek za ovinkom 1200 Greh | in konca ni bilo. Postal je in je pomislil: ali plezam 1201 Greh | konca ni bilo. Postal je in je pomislil: ali plezam navzgor, 1202 Greh | hodim navzdol? -- Zastokal je, glas pa je bil cvileč, 1203 Greh | Zastokal je, glas pa je bil cvileč, proseč, prihajal 1204 Greh | cvileč, proseč, prihajal je od zgoraj, iz podstrešja, 1205 Greh | o Jezus!" ~Zasvetilo se je medlo, prikazalo se je majhno 1206 Greh | se je medlo, prikazalo se je majhno okence v zidu. Luč 1207 Greh | majhno okence v zidu. Luč je bila bleda in neprijazna, 1208 Greh | neprijaznejša od noči same. ~Hitel je navzdol, truden je bil in 1209 Greh | Hitel je navzdol, truden je bil in bolan, da bi legel 1210 Greh | in zatisnil oči. Omahoval je in se je spotikal in si 1211 Greh | zatisnil oči. Omahoval je in se je spotikal in si je ranil 1212 Greh | in se je spotikal in si je ranil noge, da so krvavele. 1213 Greh | noge, da so krvavele. Odprl je duri v cerkev. Pred oltarjem 1214 Greh | v cerkev. Pred oltarjem je gorela večna luč; in ko 1215 Greh | gorela večna luč; in ko je ugledal veliki oltar in 1216 Greh | veliki oltar in večno luč, se je prestrašil v srcu in je 1217 Greh | je prestrašil v srcu in je omahnil nazaj in je spet 1218 Greh | srcu in je omahnil nazaj in je spet zapahnil duri. Stal 1219 Greh | spet zapahnil duri. Stal je pred durmi in je trepetal. ~" 1220 Greh | duri. Stal je pred durmi in je trepetal. ~"Beži!" ~Odprl 1221 Greh | trepetal. ~"Beži!" ~Odprl je duri in je skočil; bežal 1222 Greh | Beži!" ~Odprl je duri in je skočil; bežal je mimo oltarja 1223 Greh | duri in je skočil; bežal je mimo oltarja s sklonjeno 1224 Greh | in se ni ozrl, odpahnil je hrupoma duri v zakristijo, 1225 Greh | duri v zakristijo, kjer je visel na križu razpeti Kristus, 1226 Greh | križu razpeti Kristus, in je bežal na cesto kakor Judež 1227 Greh | kakor Judež Iškarijot, ko je bil izdal Odrešenika in 1228 Greh | bil izdal Odrešenika in je pobegnil iz svetišča. ~II ~ 1229 Greh | klancu pred cerkvijo mu je prišel naproti cerkovnik. ~" 1230 Greh | dolgo tam gori?" ~Tone se je ves prestrašil, ni odgovoril 1231 Greh | prestrašil, ni odgovoril nič in je šel hitro mimo. Cerkovnik 1232 Greh | šel hitro mimo. Cerkovnik je gledal za njim in se je 1233 Greh | je gledal za njim in se je čudil. ~Zakaj me je vprašal? -- 1234 Greh | in se je čudil. ~Zakaj me je vprašal? -- si je mislil 1235 Greh | Zakaj me je vprašal? -- si je mislil Tone. -- Morda že 1236 Greh | Morda že kaj sluti, morda je kaj slišal. Prav lahko je 1237 Greh | je kaj slišal. Prav lahko je slišal, saj je odmevalo 1238 Greh | Prav lahko je slišal, saj je odmevalo v cerkvi, tam skozi 1239 Greh | cerkvi, tam skozi durce se je glasilo na klanec in po 1240 Greh | pragih in so poslušali, kako je cvililo, prosilo in kako 1241 Greh | cvililo, prosilo in kako je butalo ob tla. Vse so slišali 1242 Greh | vse so videli. -- Vprašal je samo tako, nalašč, in se 1243 Greh | samo tako, nalašč, in se je smejal na tihem; zdaj stoji 1244 Greh | njim. Ni se ozrl, ali videl je, kako stoji tam, in čutil 1245 Greh | kako stoji tam, in čutil je na tilniku, na hrbtu njegov 1246 Greh | mežikavi pogled. -- Samo nalašč je vprašal nocoj, le mimogrede, 1247 Greh | vpraša naravnost. ~Jasnila se je noč, zakaj zvezde so že 1248 Greh | že zasijale in za hribom je svetil mesec. ~Kako lepa 1249 Greh | svetil mesec. ~Kako lepa je noč! -- je pomislil Tone. 1250 Greh | mesec. ~Kako lepa je noč! -- je pomislil Tone. Nikoli še 1251 Greh | mu ni kraja nikjer in ki je človeku tako čudno pri srcu, 1252 Greh | prijazni in brez zla. On pa je šel mimo truden in upognjen, 1253 Greh | upognjen, zakaj težko breme mu je ležalo na srcu. ~Pod klancem 1254 Greh | so se križala pota in tam je stala pred štacuno debela 1255 Greh | debela branjevka; njen obraz je bil širok in prijazen in 1256 Greh | širok in prijazen in se je smejal neprestano. Kadar 1257 Greh | smejal neprestano. Kadar je šel Tone mimo, mu je dala 1258 Greh | Kadar je šel Tone mimo, mu je dala bonbonov, zato ker 1259 Greh | dala bonbonov, zato ker je bil ministrant. Ugledal 1260 Greh | bil ministrant. Ugledal jo je pred štacuno in že se je 1261 Greh | je pred štacuno in že se je okrenil, da bi se ji ognil, 1262 Greh | stezah. ~"Tone! Hej!" ~Zdaj je že vse izgubljeno! -- si 1263 Greh | že vse izgubljeno! -- si je mislil Tone. Dokler ni bil 1264 Greh | štacuno, se ni spomnil, da je bila mačka njena, lepa bela 1265 Greh | Kam pa, Tone?" ~Bližal se je počasi; sam je čutil, kako 1266 Greh | Bližal se je počasi; sam je čutil, kako so se mu kolena 1267 Greh | kolena tresla. ~"Zvonil sem!" je odgovoril predrzno, ker 1268 Greh | odgovoril predrzno, ker si je mislil na tihem: če je vse 1269 Greh | si je mislil na tihem: če je vse izgubljeno, čemu bi 1270 Greh | na podstrešju!" ~Gotovo je čula vse tudi ona, zakaj 1271 Greh | že pride na dan. Štacuna je bila prav pod klancem, videlo 1272 Greh | prav pod klancem, videlo se je odtod naravnost na frčado, 1273 Greh | kamenitim križem in tako se je tudi slišalo vse. Slišalo 1274 Greh | slišalo vse. Slišalo se je, če je potrkal s prstom 1275 Greh | slišalo vse. Slišalo se je, če je potrkal s prstom na zvon, 1276 Greh | prstom na zvon, zazvenelo je daleč po klancu, po dolini. 1277 Greh | torej ne bilo slišalo, ko je kričal in ko je cvililo 1278 Greh | slišalo, ko je kričal in ko je cvililo in stokalo in butalo, 1279 Greh | in stokalo in butalo, ko je odmevalo po cerkvi in v 1280 Greh | tramovju? ~Branjevka se je smehljala, ali Tone ni verjel 1281 Greh | prijaznemu smehljaju; mežikala je dobrodušno kakor zmerom, 1282 Greh | čakaj, Tone!" ~Stopila je v štacuno; Tone pa je pomislil, 1283 Greh | Stopila je v štacuno; Tone pa je pomislil, če bi zdaj brž 1284 Greh | vrnila branjevka. Toda že se je vrnila ter mu je dala bonbonov, 1285 Greh | Toda že se je vrnila ter mu je dala bonbonov, lepo v papir 1286 Greh | lepo v papir zavitih. Tone je vzel, ni rekel nič in je 1287 Greh | je vzel, ni rekel nič in je hitel dalje. Branjevka je 1288 Greh | je hitel dalje. Branjevka je gledala za njim in se je 1289 Greh | je gledala za njim in se je čudila; tako majhen in ubog 1290 Greh | tako majhen in ubog se ji je zdel kakor nikoli. "Bolan 1291 Greh | zdel kakor nikoli. "Bolan je fant!" si je mislila ter 1292 Greh | nikoli. "Bolan je fant!" si je mislila ter se je napravila, 1293 Greh | fant!" si je mislila ter se je napravila, da bi zaprla 1294 Greh | da bi zaprla štacuno, ker je bilo že pozno in je občinski 1295 Greh | ker je bilo že pozno in je občinski sluga že prižigal 1296 Greh | Vsi že vedo! -- je mislil Tone, ko je hitel 1297 Greh | vedo! -- je mislil Tone, ko je hitel po ulici. Tam ni bilo 1298 Greh | in ne svetlih oken; noč je bila tišja in mirnejša, 1299 Greh | zvezde so svetile. Na desni je bilo odprto polje daleč 1300 Greh | lehe in ob poti, ob jarku je bila visoka živa meja. Tone 1301 Greh | visoka živa meja. Tone se je domislil in je zalučal bonbone 1302 Greh | Tone se je domislil in je zalučal bonbone preko meje 1303 Greh | najde, njegovi so!" ~Srečal je malokdaj človeka, in kadar 1304 Greh | malokdaj človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti, se je 1305 Greh | je prišel kdo naproti, se je ognil daleč v stran in je 1306 Greh | je ognil daleč v stran in je hitel ob jarku. Bal se je, 1307 Greh | je hitel ob jarku. Bal se je, da bi ga kdo ne ogovoril 1308 Greh | v temi. Ali zdelo se mu je, da se je vsakdo. ki je 1309 Greh | Ali zdelo se mu je, da se je vsakdo. ki je šel mimo, 1310 Greh | je, da se je vsakdo. ki je šel mimo, ozrl srepo nanj, 1311 Greh | vedo! Po vsej dolini se je slišalo, zato ker je bil 1312 Greh | se je slišalo, zato ker je bil tako tih in teman večer. 1313 Greh | in teman večer. Stokalo je po vsej dolini in poslušali 1314 Greh | in so gledali. -- ~Prišel je po cesti učitelj, napotil 1315 Greh | cesti učitelj, napotil se je bil morda v krčmo. Tone 1316 Greh | bil morda v krčmo. Tone ga je spoznal od daleč in je vztrepetal; 1317 Greh | ga je spoznal od daleč in je vztrepetal; spoznal ga je 1318 Greh | je vztrepetal; spoznal ga je tudi učitelj. ~"He, kaj 1319 Greh | Zakaj se ne odkriješ?" ~Tone je stal pred njim in se je 1320 Greh | je stal pred njim in se je tresel in ni odgovoril. ~" 1321 Greh | Kod si hodil?" ~Jasno je bilo Tonetu, da ve učitelj 1322 Greh | učitelj natanko, kaj se je zgodilo. ~"Zvonil sem!" ~-- 1323 Greh | dobro! Idi spat!" ~Učitelj je šel in se ni več ozrl, Tone 1324 Greh | se ni več ozrl, Tone pa je gledal za njim. ~-- Ni mu 1325 Greh | zapisano na čelu. -- Ulica je zavila na levo, spet so 1326 Greh | okna so se svetila, tam je bil že njegov dom. ~Postal 1327 Greh | bil že njegov dom. ~Postal je v veži in nato je prijel 1328 Greh | Postal je v veži in nato je prijel za kljuko. ~-- Vstopim 1329 Greh | zgodi karkoli. -- ~Izba je bila velika in neprijazna, 1330 Greh | sive, gole, leseni strop je bil zakajen in črn. V kotu 1331 Greh | črn. V kotu pod razpelom je sedela mati za mizo, svetilka 1332 Greh | sedela mati za mizo, svetilka je gorela zaspano, olje je 1333 Greh | je gorela zaspano, olje je pohajalo. Tam zadaj, v mraku, 1334 Greh | pohajalo. Tam zadaj, v mraku, je bila postelja na tleh; njegov 1335 Greh | tleh; njegov mlajši brat je spal razgaljen in je smrčal. 1336 Greh | brat je spal razgaljen in je smrčal. Od stene do stene 1337 Greh | smrčal. Od stene do stene je segala vrv in na vrvi se 1338 Greh | segala vrv in na vrvi se je sušilo perilo. Vzduh je 1339 Greh | je sušilo perilo. Vzduh je bil gost in težak, dasi 1340 Greh | bil gost in težak, dasi je bilo okno odprto. ~"Kod 1341 Greh | vprašala dalje; upirala je glavo ob dlan in je gledala 1342 Greh | upirala je glavo ob dlan in je gledala v tla. ~"Na mizi 1343 Greh | Ni se ozrla nanj; Tone ji je poznal na obrazu, da je 1344 Greh | je poznal na obrazu, da je jokala! ~-- Tudi ona ve. -- ~ 1345 Greh | mu zgenile, izpregovoril je skoro na glas. Mati je vzdignila 1346 Greh | izpregovoril je skoro na glas. Mati je vzdignila glavo. ~"Zakaj 1347 Greh | Nisem lačen." ~Pogledala ga je začudeno in plašno, ali 1348 Greh | Ničesar ne ve! -- se je začudil. Ni slišala ničesar, 1349 Greh | Ni slišala ničesar, ker je zmerom v svojih mislih in 1350 Greh | bo pomagal!..." Tone pa je vedel, da ne bo nikoli boljše. 1351 Greh | ne bo nikoli boljše. Prej je bilo morda mogoče, ali zdaj 1352 Greh | ne bo zapustil. Tako mi je pri srcu, da te bom videla 1353 Greh | novo mašo pel." ~Tonetu je bilo težko, da bi zajokal 1354 Greh | zajokal na glas. Tudi on je oprl glavo ob dlan in je 1355 Greh | je oprl glavo ob dlan in je gledal v tla. ~-- Prej morda, 1356 Greh | zdaj nikoli več! -- ~Luč je pojemala, čisto v senci 1357 Greh | pojemala, čisto v senci je bil materin obraz, ali kadar 1358 Greh | materin obraz, ali kadar je padla solza, se je zasvetilo. ~" 1359 Greh | kadar je padla solza, se je zasvetilo. ~"Ali ne maraš 1360 Greh | spat pojdem." ~Slekel se je in je legel na tla poleg 1361 Greh | pojdem." ~Slekel se je in je legel na tla poleg brata, 1362 Greh | na tla poleg brata, mati je upihnila luč. Slišal je 1363 Greh | je upihnila luč. Slišal je še, ko je hodila po sobi, 1364 Greh | upihnila luč. Slišal je še, ko je hodila po sobi, s počasnimi, 1365 Greh | tihimi koraki; in kadar je šla mimo okna, se je prikazala 1366 Greh | kadar je šla mimo okna, se je prikazala senca, kakor da 1367 Greh | bi mogel zdaj zaspati -- je mislil Tone -- in ko bi 1368 Greh | o novi maši... Vroče mu je bilo, obrnil se je v postelji 1369 Greh | Vroče mu je bilo, obrnil se je v postelji in vrgel odejo 1370 Greh | Zatisnem oči, in ko jih odprem, je vse, kakor je bilo -- ničesar 1371 Greh | jih odprem, je vse, kakor je bilo -- ničesar ni bilo 1372 Greh | slišal in samo zdelo se mi je tako, da gledajo name in 1373 Greh | greh ni bil... ~Zavzdihnil je, zrak je bil težak in vroč. ~" 1374 Greh | Zavzdihnil je, zrak je bil težak in vroč. ~"Ali 1375 Greh | prekrižaj se!" ~Tone se je prekrižal, ali moliti ni 1376 Greh | svete besede in kakor da se je bil Bog obrnil od njega 1377 Greh | ne mara poslušati. In ko je izpregovoril strahoma prvo 1378 Greh | strahoma prvo sveto besedo, je sam ni več slišal in ne 1379 Greh | V tistem hipu pa se je spomnil, kako je ubil Martin 1380 Greh | hipu pa se je spomnil, kako je ubil Martin mladega psa. 1381 Greh | mladega psa. Tam zunaj ga je ubil, ob potoku, s kolom 1382 Greh | ubil, ob potoku, s kolom je bìl po njem. Mlad pes je 1383 Greh | je bìl po njem. Mlad pes je bil, lepe velike oči je 1384 Greh | je bil, lepe velike oči je imel in črno pego na čelu. 1385 Greh | pego na čelu. Martin ga je ubil in ga je vrgel v potok, 1386 Greh | Martin ga je ubil in ga je vrgel v potok, in ker je 1387 Greh | je vrgel v potok, in ker je bil pes brez gospodarja, 1388 Greh | nič zlega, samo čez poldan je bil zaprt... Ali Tone je 1389 Greh | je bil zaprt... Ali Tone je videl, ko je zamahoval Martin 1390 Greh | Ali Tone je videl, ko je zamahoval Martin s kolom 1391 Greh | zamahoval Martin s kolom in je kričal od silne groze in 1392 Greh | kričal od silne groze in je bežal... ~Mahoma se je vzpel 1393 Greh | in je bežal... ~Mahoma se je vzpel v postelji in velik 1394 Greh | postelji in velik strah ga je izpreletel. ~-- Kako sem 1395 Greh | In na kupoli, ob durih je še vse krvavo, vse podstrešje 1396 Greh | vse krvavo, vse podstrešje je še krvavo! Tudi deska še 1397 Greh | bo videl! -- ~Vzdignil se je, da bi se oblekel in šel. 1398 Greh | oblekel in šel. Ob oknu je bila senca. ~"Kam, Tone?" ~" 1399 Greh | spati ne morem!" ~Legel je spet in se je odel, ker 1400 Greh | morem!" ~Legel je spet in se je odel, ker ga je vročina 1401 Greh | spet in se je odel, ker ga je vročina minila in se je 1402 Greh | je vročina minila in se je tresel. ~-- Saj je vse izgubljeno, 1403 Greh | in se je tresel. ~-- Saj je vse izgubljeno, čemu bi 1404 Greh | Tudi na hlačah, na suknji je pač še vse krvavo; brizgalo 1405 Greh | še vse krvavo; brizgalo je naokoli in morda se pozna 1406 Greh | In silen stud se mu je vzdignil v životu. Prijel 1407 Greh | vzdignil v životu. Prijel je odejo in tiho, da bi ne 1408 Greh | da bi ne slišala mati, si je brisal obraz in roke, drgnil 1409 Greh | brisal obraz in roke, drgnil je, da ga je bolelo, in nato 1410 Greh | in roke, drgnil je, da ga je bolelo, in nato je vrgel 1411 Greh | da ga je bolelo, in nato je vrgel odejo daleč stran 1412 Greh | zakopal! -- ~Vzdignil se je z životom, ali omahnil je 1413 Greh | je z životom, ali omahnil je nazaj. ~-- Zdaj je vse izgubljeno! -- ~-- 1414 Greh | omahnil je nazaj. ~-- Zdaj je vse izgubljeno! -- ~-- Ležal 1415 Greh | izgubljeno! -- ~-- Ležal je mirno, toda kmalu se je 1416 Greh | je mirno, toda kmalu se je zdrznil, oprl se je s komolcem 1417 Greh | kmalu se je zdrznil, oprl se je s komolcem ob odejo in je 1418 Greh | je s komolcem ob odejo in je poslušal. Zastokalo je bilo, 1419 Greh | in je poslušal. Zastokalo je bilo, zaječalo od daleč -- 1420 Greh | zaječalo od daleč -- in stokalo je še zmerom, ječalo; bilo 1421 Greh | zmerom, ječalo; bilo mu je, da se bliža, da hiti k 1422 Greh | njemu. ~"Mati!" ~Od okna je stopila senca. ~"Zakaj ne 1423 Greh | spiš, Tone?" ~Sklonila se je k njemu in ga je pobožala 1424 Greh | Sklonila se je k njemu in ga je pobožala po obrazu. ~"Ves 1425 Greh | si in poten." ~"Strah me je." ~"Moli, Tone, in zaspi!" ~ 1426 Greh | in zaspi!" ~Prekrižala ga je in je vstala. ~Tresel se 1427 Greh | zaspi!" ~Prekrižala ga je in je vstala. ~Tresel se je in 1428 Greh | in je vstala. ~Tresel se je in slišal je sam, kako so 1429 Greh | Tresel se je in slišal je sam, kako so šklepetali 1430 Greh | O Bog! -- ~Obrnil se je na postelji in je zatisnil 1431 Greh | Obrnil se je na postelji in je zatisnil oči. Ali komaj 1432 Greh | zatisnil oči. Ali komaj je zatisnil oči, se je izvil 1433 Greh | komaj je zatisnil oči, se je izvil iz daljave, iz teme 1434 Greh | stokajoč, proseč glas. Tenak je bil od začetka in trepetajoč, 1435 Greh | trepetajoč, ali bližal se je zmerom bolj in zmerom razločnejši 1436 Greh | bolj in zmerom razločnejši je bil... ~Strah ga je bilo, 1437 Greh | razločnejši je bil... ~Strah ga je bilo, ali v strahu je bila 1438 Greh | ga je bilo, ali v strahu je bila že tudi zloba -- odpirale 1439 Greh | globoko v srcu in na pragu je čepela čudna žival in je 1440 Greh | je čepela čudna žival in je mežikala z zelenimi očmi. ~ 1441 Greh | mežikala z zelenimi očmi. ~Tone je čakal, da bi prišlo bliže; 1442 Greh | da bi prišlo bliže; čakal je in je poslušal napeto, s 1443 Greh | prišlo bliže; čakal je in je poslušal napeto, s sklonjeno 1444 Greh | svetlimi očmi. Od one strani se je pač bližal glas, tam iz 1445 Greh | tam iz doline, kjer se je pogrezal kameniti klanec 1446 Greh | klanec v temo. In napotil se je s hriba doli. Lezel je počasi 1447 Greh | se je s hriba doli. Lezel je počasi in varno, ker je 1448 Greh | je počasi in varno, ker je bil klanec zelo strm in 1449 Greh | z ostrim kamenjem. Dolga je bila pot v temo, truden 1450 Greh | bila pot v temo, truden je bil in žalosten. Postal 1451 Greh | bil in žalosten. Postal je, da bi poslušal, toda glej, 1452 Greh | poslušal, toda glej, zdaj se je oglasilo od nasprotne strani, 1453 Greh | od onega kraja, odkoder je bil prišel. In vračal se 1454 Greh | bil prišel. In vračal se je trudoma, dihal je težko, 1455 Greh | vračal se je trudoma, dihal je težko, zakaj strma je bila 1456 Greh | dihal je težko, zakaj strma je bila pot in vsa posuta z 1457 Greh | mu noge krvavele. Plezal je in je priplezal do vrha. 1458 Greh | noge krvavele. Plezal je in je priplezal do vrha. Stal 1459 Greh | priplezal do vrha. Stal je na hribu, odkoder se je 1460 Greh | je na hribu, odkoder se je videlo daleč naokoli po 1461 Greh | osata. Pokrajina, ki jo je bil Bog proklel. In na nebu 1462 Greh | Bog proklel. In na nebu je bila čudna tema, niti zvezde 1463 Greh | tudi meseca ni bilo -- tema je bila, in vendar je videl 1464 Greh | tema je bila, in vendar je videl vse naokoli, kakor 1465 Greh | luči njegove oči. ~Poslušal je in oglasilo se je na oni 1466 Greh | Poslušal je in oglasilo se je na oni strani, pod klancem, 1467 Greh | pod klancem, zastokalo je, zaprosilo -- izgubilo se 1468 Greh | zaprosilo -- izgubilo se je bilo in je blodilo po neizmerni 1469 Greh | izgubilo se je bilo in je blodilo po neizmerni pokrajini, 1470 Greh | in kamenja. ~Treslo se mu je vse telo od strahu, od zlobe. 1471 Greh | strahu, od zlobe. Napotil se je in je plezal navzdol, stopal 1472 Greh | zlobe. Napotil se je in je plezal navzdol, stopal je 1473 Greh | je plezal navzdol, stopal je varno, da bi se ne ranil, 1474 Greh | da bi se ne ranil, ker je bila pot strma in vsa posuta 1475 Greh | ostrim kamenjem. Ali kakor je plezal navzdol, je bil glas 1476 Greh | kakor je plezal navzdol, je bil glas zmerom tišji, komaj 1477 Greh | zmerom tišji, komaj še ga je razločil iz tišine. In glas 1478 Greh | iz tišine. In glas se mu je zdel znan, slišal ga je 1479 Greh | je zdel znan, slišal ga je bil že nekoč -- proseč, 1480 Greh | glas bolnega otroka, ki je lačen in izgubljen in čigar 1481 Greh | kakor misli starca... ~Stal je globoko pod klancem, legel 1482 Greh | in zatisnil oči. Utihnil je bil rezki glas, ali tišina 1483 Greh | rezki glas, ali tišina sama je bila glasna, donelo je zamolklo, 1484 Greh | sama je bila glasna, donelo je zamolklo, kakor doni bron, 1485 Greh | zamolklo, kakor doni bron, ko je bilo kladivo že davno udarilo 1486 Greh | davno udarilo nanj. ~Ozrl se je, kakor da bi ga bilo poklicalo, 1487 Greh | poklicalo, in glej, na hribu se je zasvetilo in hrib je bil 1488 Greh | se je zasvetilo in hrib je bil hipoma čisto pred njim, 1489 Greh | posegel tja. Svetilo se je dvoje velikih oči in oči 1490 Greh | naravnost nanj. Sklonil se je niže -- strah ga je bilo, 1491 Greh | Sklonil se je niže -- strah ga je bilo, od zlobe se mu je 1492 Greh | je bilo, od zlobe se mu je treslo telo. ~"Idi, idi, 1493 Greh | velike in svetle. Njegov brat je sedel pred njim, debel in 1494 Greh | mežikati hudobno, razlezel se je obraz in se je smejal prešerno, 1495 Greh | razlezel se je obraz in se je smejal prešerno, vse telo 1496 Greh | smejal prešerno, vse telo je trepetalo od komaj pridržanega 1497 Greh | pridržanega smeha. ~Tone se je sklonil, zgrabil je za mehki 1498 Greh | Tone se je sklonil, zgrabil je za mehki tilnik, polno pest 1499 Greh | polno pest mehke kože, in je udaril z desnico v obraz, 1500 Greh | naravnost na oči. Udaril je in nato je b"l, zamahoval