| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javkanje 1 javni 1 jaz 80 je 4448 jecaje 1 jecajocega 1 jecajocim 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4448 je 2451 in 2012 se 1008 v | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances je |
Chapter
1501 Greh | na oči. Udaril je in nato je b"l, zamahoval je enakomerno 1502 Greh | in nato je b"l, zamahoval je enakomerno in z vso silo, 1503 Greh | enakomerno in z vso silo, sopel je težko, kolena so se mu tresla... 1504 Greh | tresla... Ali bratov obraz se je smejal neprestano, širok 1505 Greh | smejal neprestano, širok je bil in debel in lica so 1506 Greh | kipela od smeha. ~Utrudil se je in je izpustil; padlo je 1507 Greh | smeha. ~Utrudil se je in je izpustil; padlo je zamolklo 1508 Greh | je in je izpustil; padlo je zamolklo na tla in je ležalo 1509 Greh | padlo je zamolklo na tla in je ležalo mirno, toda oči so 1510 Greh | so se svetile in obraz se je smejal. ~Smejal se je, ali 1511 Greh | se je smejal. ~Smejal se je, ali ob istem hipu se je 1512 Greh | je, ali ob istem hipu se je razlegel po tišini stokajoč 1513 Greh | stokajoč glas, zajokalo je, kakor da bi bila zajokala 1514 Greh | zajokala noč sama. In zastokal je tudi Tone, zakričal. Zgrabil 1515 Greh | Tone, zakričal. Zgrabil je telo, ki je ležalo mirno, 1516 Greh | zakričal. Zgrabil je telo, ki je ležalo mirno, zasadil je 1517 Greh | je ležalo mirno, zasadil je nohtove vanj, vzdignil visoko 1518 Greh | visoko in zalučil. Letelo je po zraku v velikem kolobarju, 1519 Greh | klancu in obležalo. Stal je in gledal, in ko je gledal, 1520 Greh | Stal je in gledal, in ko je gledal, so se mu smejale 1521 Greh | velike svetle oči. Zakričal je od strahu, od zlobe, skočil 1522 Greh | strahu, od zlobe, skočil je doli in je suval z nogami, 1523 Greh | zlobe, skočil je doli in je suval z nogami, sklonil 1524 Greh | suval z nogami, sklonil se je in je b"l, neprestano, neusmiljeno, 1525 Greh | nogami, sklonil se je in je b"l, neprestano, neusmiljeno, 1526 Greh | niso omahnile roke. Nato je zgrabil telo z obema rokama, 1527 Greh | z obema rokama, vzdignil je in je zamahnil; okrogla 1528 Greh | obema rokama, vzdignil je in je zamahnil; okrogla glava 1529 Greh | zamahnil; okrogla glava je bíla ob kamen in po kamenu 1530 Greh | bíla ob kamen in po kamenu je curljalo, tenek curek krvi 1531 Greh | curljalo, tenek curek krvi je curljal v čudnih ovinkih 1532 Greh | dolino, v temo... ~Ugledal je ta črni potok, ki se je 1533 Greh | je ta črni potok, ki se je vil med kamenjem, in se 1534 Greh | vil med kamenjem, in se je prestrašil in je izpustil 1535 Greh | in se je prestrašil in je izpustil razbito telo; padlo 1536 Greh | izpustil razbito telo; padlo je v kri in zabrizgnilo je 1537 Greh | je v kri in zabrizgnilo je naokoli. Potok pa je rastel, 1538 Greh | zabrizgnilo je naokoli. Potok pa je rastel, že so se bočili 1539 Greh | bočili majhni valovi, kri je padala preko kamenja in 1540 Greh | preko kamenja in kamenje se je premikalo, kotalilo se je 1541 Greh | je premikalo, kotalilo se je po klancu. Od groze ni mogel 1542 Greh | ubežal!... A tam, glej, se je zganilo telo, vzdignila 1543 Greh | zganilo telo, vzdignila se je glava in zasmejale so se 1544 Greh | bratove oči... Opotekal se je, gazil je po krvi -- klicale 1545 Greh | Opotekal se je, gazil je po krvi -- klicale so ga 1546 Greh | hlodu podobno. Vzdignil je, zamahnil in ostri rob je 1547 Greh | je, zamahnil in ostri rob je padel z vso močjo naravnost 1548 Greh | oči so ugasnile. ~Izvil se je krik iz tišine, proseč in 1549 Greh | zašibile noge, vzkriknil je in se je pogrezal v potok... ~" 1550 Greh | noge, vzkriknil je in se je pogrezal v potok... ~"Zakaj 1551 Greh | Zakaj ne spiš, Tone?" ~Tone je pogledal materi v obraz 1552 Greh | pogledal materi v obraz in je zajokal. ~III ~Nedelja je 1553 Greh | je zajokal. ~III ~Nedelja je bila, sonce je sijalo in 1554 Greh | Nedelja je bila, sonce je sijalo in Tone se je napravljal 1555 Greh | sonce je sijalo in Tone se je napravljal v cerkev, da 1556 Greh | k jutranji maši. Truden je bil in zaspan; popil je 1557 Greh | je bil in zaspan; popil je kavo, kruh je spravil v 1558 Greh | zaspan; popil je kavo, kruh je spravil v suknjo in je šel. 1559 Greh | kruh je spravil v suknjo in je šel. Ko je bil na pragu, 1560 Greh | spravil v suknjo in je šel. Ko je bil na pragu, se je vrnil 1561 Greh | Ko je bil na pragu, se je vrnil v izbo, ali ko je 1562 Greh | je vrnil v izbo, ali ko je odprl duri, ni vedel več, 1563 Greh | duri, ni vedel več, čemu se je vrnil. ~"Kaj ne greš? Pozno 1564 Greh | vrnil. ~"Kaj ne greš? Pozno je že." ~"Zbogom, mati." ~" 1565 Greh | Zbogom, mati." ~"Če ti je slabo, Tone, ostani doma 1566 Greh | Nisem bolan... zbogom!" ~In je hotel odpreti duri, toda 1567 Greh | odpreti duri, toda vrnil se je hitro, stopil je k postelji, 1568 Greh | vrnil se je hitro, stopil je k postelji, potegnil je 1569 Greh | je k postelji, potegnil je odejo z znožja in jo je 1570 Greh | je odejo z znožja in jo je razprostrl. ~"Kaj pa delaš, 1571 Greh | bilo, neumen sem bil! -- je mislil Tone, ozrl se je 1572 Greh | je mislil Tone, ozrl se je na brata, ki je spal mirno, 1573 Greh | ozrl se je na brata, ki je spal mirno, in obšla ga 1574 Greh | spal mirno, in obšla ga je globoka groza. Bratove trepalnice 1575 Greh | oči. ~"Zbogom, mati!" ~Ko je šel, je stopila mati na 1576 Greh | Zbogom, mati!" ~Ko je šel, je stopila mati na prag in 1577 Greh | stopila mati na prag in je gledala za njim; tudi on 1578 Greh | gledala za njim; tudi on se je ozrl na ovinku, zamahnil 1579 Greh | ozrl na ovinku, zamahnil je z roko in je zavil hitro 1580 Greh | ovinku, zamahnil je z roko in je zavil hitro na desno, na 1581 Greh | klanci. ~Nedeljska in mirna je bila vas, v nedeljskem jutranjem 1582 Greh | soncu so se svetile hiše, se je svetila cerkev od daleč. 1583 Greh | svetila cerkev od daleč. Ljudi je srečaval poredkoma -- ženske, 1584 Greh | nedeljskih krilih. Prišla je debela ženska z velikim 1585 Greh | molitvenikom v roki in ga je pogledala začudeno. ~"Kaj 1586 Greh | Nič ni odgovoril in je šel dalje. ~-- Kako bi šele 1587 Greh | šel po veliki cesti! -- si je mislil. Zdaj bi moralo pač 1588 Greh | Skoro vesel čut ga je obšel, ko se je domislil 1589 Greh | vesel čut ga je obšel, ko se je domislil cerkovnika. Tam 1590 Greh | Presneti fant, zaspal je! Ali bi ga prijel za ušesa!" 1591 Greh | za ušesa!" Na sredo ceste je stopil in zdaj gleda, morda 1592 Greh | stopil in zdaj gleda, morda je del celo roko nad oči... ~ 1593 Greh | vse izumrlo. Nato pa se je vzdignil klanec strmo v 1594 Greh | žalostna pokrajina. ~Zazvonilo je k jutranji maši. Tone je 1595 Greh | je k jutranji maši. Tone je postal in je gledal doli 1596 Greh | maši. Tone je postal in je gledal doli na vas, ki je 1597 Greh | je gledal doli na vas, ki je ležala v dolini bela, od 1598 Greh | jutranjega sonca umita. Gledal je in breme na srcu je bilo 1599 Greh | Gledal je in breme na srcu je bilo težje. ~Lepa je vas 1600 Greh | srcu je bilo težje. ~Lepa je vas in vse je lepo na svetu, 1601 Greh | težje. ~Lepa je vas in vse je lepo na svetu, lepa je celo 1602 Greh | vse je lepo na svetu, lepa je celo ta neizmerna žalostna 1603 Greh | žalostna pokrajina, in on je sam in težko breme leži 1604 Greh | tišči ga k tlom... ~Romal je križem po razvoženih kolovozih, 1605 Greh | jih ni bil vajen in jih je obul samo ob nedeljah, toda 1606 Greh | ni več čutil nog, hodil je, koder so ga nosile. Sonce 1607 Greh | koder so ga nosile. Sonce se je vzpenjalo hitro, trava se 1608 Greh | vzpenjalo hitro, trava se je sušila, zrak je bil miren 1609 Greh | trava se je sušila, zrak je bil miren in topel. ~-- 1610 Greh | miren in topel. ~-- Zdaj je maša pač že pri kraju! -- 1611 Greh | maša pač že pri kraju! -- je mislil in je šel počasi 1612 Greh | pri kraju! -- je mislil in je šel počasi po neznanem samotnem 1613 Greh | neznanem samotnem klancu, ki se je bil vzdignil iz ozke globeli. -- 1614 Greh | ozke globeli. -- Cerkovnik je zvonil sam, morda je šel 1615 Greh | Cerkovnik je zvonil sam, morda je šel pogledat gori in je 1616 Greh | je šel pogledat gori in je videl odprte duri. Morda 1617 Greh | videl odprte duri. Morda ga je celo poklicalo, kakor je 1618 Greh | je celo poklicalo, kakor je poklicalo mene... Naj bo 1619 Greh | božjem imenu! -- ~Težko mu je bilo, ali žalost je bila 1620 Greh | Težko mu je bilo, ali žalost je bila mirna, ves strah je 1621 Greh | je bila mirna, ves strah je minil. ~Ob klancu so rasle 1622 Greh | že črne in sočne. Trgal je in zobal, skoro presladke 1623 Greh | premehke so bile že jagode; ko je posegel v grm, da bi upognil 1624 Greh | upognil težko polno vejo, se je oprasnil in kri se je prikazala 1625 Greh | se je oprasnil in kri se je prikazala na roki. Obrisal 1626 Greh | prikazala na roki. Obrisal se je hitro z zelenim listom, 1627 Greh | listom, zastudilo se mu je in šel je dalje. ~Med lazi 1628 Greh | zastudilo se mu je in šel je dalje. ~Med lazi je bila 1629 Greh | šel je dalje. ~Med lazi je bila živa meja iz samega 1630 Greh | samega leščevja. Stopil je s poti in je odgrnil veliko 1631 Greh | leščevja. Stopil je s poti in je odgrnil veliko zeleno listje. 1632 Greh | zelene in sočne. ~Od daleč je zapelo nerazločno, zatrepetalo 1633 Greh | nerazločno, zatrepetalo je v zraku. ~-- Zdaj je že 1634 Greh | zatrepetalo je v zraku. ~-- Zdaj je že blagoslov, ljudje že 1635 Greh | vstajajo. -- ~Zabolelo ga je in ni pomislil nič in se 1636 Greh | in ni pomislil nič in se je vrnil. ~-- Če me vprašajo, 1637 Greh | bi se mu nekaj zasvetilo, je zamežnil z očmi in strnil 1638 Greh | storil? -- ~Toda zasvetilo se je samo in je švignilo mimo. ~-- 1639 Greh | zasvetilo se je samo in je švignilo mimo. ~-- Naj se 1640 Greh | Naj se zgodi karkoli, zdaj je že itak vse izgubljeno. -- ~ 1641 Greh | izgubljeno. -- ~Spomnil se je na kosilo. Zdaj že diši 1642 Greh | vedi zakaj... ~Vračal se je in je bil že na hribu, odkoder 1643 Greh | zakaj... ~Vračal se je in je bil že na hribu, odkoder 1644 Greh | že na hribu, odkoder se je videlo po dolini. Tam doli 1645 Greh | videlo po dolini. Tam doli se je svetila velika cesta, kakor 1646 Greh | kakor črna procesija se je vilo skozi vas in še onostran 1647 Greh | skozi dolino; od daleč se je videlo, kakor da bi stale 1648 Greh | stale mirno, samo časih se je zasvetilo nekaj belega v 1649 Greh | svetla židana ruta. ~Tone je zavil naravnost po stezah 1650 Greh | blatni, tudi na obleki se mu je poznalo, da ni bil v cerkvi, 1651 Greh | bile črne od robidnic. ~Že je bil blizu doma, preskočil 1652 Greh | bil blizu doma, preskočil je plot in je šel preko vrta. 1653 Greh | doma, preskočil je plot in je šel preko vrta. Po stezi 1654 Greh | vrta. Po stezi za plotom je prišel nedeljsko oblečen 1655 Greh | nedeljsko oblečen fant, postal je in je zaklical: "Potepal 1656 Greh | oblečen fant, postal je in je zaklical: "Potepal si se!" 1657 Greh | se!" Tone se ni ozrl in je stopil v vežo. ~Bilo je 1658 Greh | je stopil v vežo. ~Bilo je že blizu poldne, mati je 1659 Greh | je že blizu poldne, mati je čakala. ~"Kakšen pa si, 1660 Greh | hodil?" ~"Potepal sem se!" je odgovoril Tone in mati se 1661 Greh | odgovoril Tone in mati se je začudila. ~"Kaj nisi bil 1662 Greh | bil, v lazih." ~Mati ga je pogledala in se je prestrašila. 1663 Greh | Mati ga je pogledala in se je prestrašila. Videla je, 1664 Greh | se je prestrašila. Videla je, da je bolan, in opazila 1665 Greh | prestrašila. Videla je, da je bolan, in opazila je celo, 1666 Greh | da je bolan, in opazila je celo, da se mu noge tresejo. 1667 Greh | da se mu noge tresejo. Ko je sedel za mizo, je bil majhen 1668 Greh | tresejo. Ko je sedel za mizo, je bil majhen in ubog, kakor 1669 Greh | kakor ga še ni videla. Tone je bil droben in slaboten, 1670 Greh | in slaboten, samo glava je bila nenaravno debela -- 1671 Greh | starca in celo glas njegov je bil globok. ~Mati se je 1672 Greh | je bil globok. ~Mati se je prestrašila in srce se ji 1673 Greh | prestrašila in srce se ji je stisnilo v nerazumljivi 1674 Greh | bolečini. Pred leti nekoč je bil dejal zdravnik, da je 1675 Greh | je bil dejal zdravnik, da je Tone bolan, in ni mu verjela. 1676 Greh | mu verjela. Ali zdaj se je srečal njen plašni pogled 1677 Greh | s srepim njegovim in vsa je vztrepetala. ~"Štruklje 1678 Greh | ker si bolan." ~Tone se je razveselil štrukljev, toda 1679 Greh | štrukljev, toda mati se mu je zasmilila. ~-- Glej, tako 1680 Greh | zasmilila. ~-- Glej, tako je skrbela vse dopoldne, mislila 1681 Greh | skrbela vse dopoldne, mislila je name. Bog vedi, kje je dobila 1682 Greh | mislila je name. Bog vedi, kje je dobila denarja, da je skuhala 1683 Greh | kje je dobila denarja, da je skuhala štruklje. In da 1684 Greh | vse rdeče." ~Tudi Tone sam je začutil, da je truden in 1685 Greh | Tone sam je začutil, da je truden in da bi spal... 1686 Greh | misli več, ne strahu. ~Jedel je hitro in z veliko slastjo, 1687 Greh | veliko slastjo, po kosilu pa je splezal po vegastih, škripajočih 1688 Greh | stopnicah na podstrešje in je legel v seno. ~Tam so bila 1689 Greh | velika vrata in prav pod njim je bila cesta. Ljudje so hodili 1690 Greh | in so veseli. ~V senu mu je bilo vroče in ni mogel spati; 1691 Greh | mogel spati; še težja mu je bila glava in pred očmi 1692 Greh | glava in pred očmi se mu je bleščalo, dasi je bilo sonce 1693 Greh | se mu je bleščalo, dasi je bilo sonce za streho. ~Vstal 1694 Greh | sonce za streho. ~Vstal je in je stopil pred odprte 1695 Greh | za streho. ~Vstal je in je stopil pred odprte duri. ~-- 1696 Greh | doli na cesto? Tako nizko je, da bi se komaj oprasnil. 1697 Greh | V tistem trenotku se je pripeljala mimo gosposka 1698 Greh | sedela v njej. Pripeljala se je mimo in je izginila v tistem 1699 Greh | Pripeljala se je mimo in je izginila v tistem hipu. -- 1700 Greh | donebesni stolpi, čudo ob čudu je tam, in ljudje so gosposko 1701 Greh | svetu. ~-- Tako zaduhlo je tukaj; spal bi. -- ~Legel 1702 Greh | tukaj; spal bi. -- ~Legel je in ni mogel spati. Oči so 1703 Greh | bile zatisnjene, ali slišal je vse, tudi če se je zganila 1704 Greh | slišal je vse, tudi če se je zganila bilka v senu in 1705 Greh | senu in najbolj razločno je slišal svoje žalostne misli. 1706 Greh | svoje žalostne misli. Ležal je dolgo in senca na sosednji 1707 Greh | senca na sosednji hiši se je plazila zmerom više; bilo 1708 Greh | plazila zmerom više; bilo je pač že pozno popoldne in 1709 Greh | pozno popoldne in zdavnaj že je bilo odzvonilo k litanijam. ~ 1710 Greh | Zaškripale so stopnice in Tone se je prestrašil. Prišla je mati, 1711 Greh | se je prestrašil. Prišla je mati, stala je vrh stopnic 1712 Greh | prestrašil. Prišla je mati, stala je vrh stopnic in v roki je 1713 Greh | je vrh stopnic in v roki je držala skodelico kave in 1714 Greh | plašen, ubog in poln ljubezni je bil njen obraz, da se je 1715 Greh | je bil njen obraz, da se je Tonetu zasmilila. ~"Ali 1716 Greh | Tone?" ~"Nisem, prevroče je." ~"Kave sem ti prinesla 1717 Greh | prinesla in kruha." ~Postala je in je čakala, da bi Tone 1718 Greh | in kruha." ~Postala je in je čakala, da bi Tone izpregovoril 1719 Greh | sta bdela pozno v noč in je bilo srce obema polno upanja. ~ 1720 Greh | polno upanja. ~Ali Tone je molčal, bolela ga je njena 1721 Greh | Tone je molčal, bolela ga je njena ljubezen. ~"Jej, Tone, 1722 Greh | morda vendar kaj sluti? -- je pomislil. -- Morda je kaj 1723 Greh | je pomislil. -- Morda je kaj slišala, ko sem govoril 1724 Greh | iz mene. -- ~Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce 1725 Greh | pazljivo v obraz in srce mu je bilo nemirno. ~"Kaj sem 1726 Greh | razumeti ničesar... Kaj se ti je sanjalo?" ~"Pozabil sem!" 1727 Greh | sanjalo?" ~"Pozabil sem!" je odgovoril malomarno, skoro 1728 Greh | skoro neprijazno in se je obrnil v stran. ~Mati je 1729 Greh | je obrnil v stran. ~Mati je postala in nato je šla. 1730 Greh | Mati je postala in nato je šla. Dokler so škripale 1731 Greh | Dokler so škripale stopnice, je ležal Tone mirno in se ni 1732 Greh | se ni okrenil, ali vedel je, da se je ozrla mati vrh 1733 Greh | okrenil, ali vedel je, da se je ozrla mati vrh stopnic in 1734 Greh | ozrla mati vrh stopnic in je čakala, da bi jo ogovoril. 1735 Greh | utihnili koraki v veži, je sedel in je popil kavo, 1736 Greh | koraki v veži, je sedel in je popil kavo, polizal je tudi 1737 Greh | in je popil kavo, polizal je tudi sladkor, ki je bil 1738 Greh | polizal je tudi sladkor, ki je bil na dnu. ~-- Da bi se 1739 Greh | mrači nocoj in kako nizko je še senca tam! -- ~Mračilo 1740 Greh | senca tam! -- ~Mračilo se je in na ulici je bilo živahneje, 1741 Greh | Mračilo se je in na ulici je bilo živahneje, tudi na 1742 Greh | se ni shladilo; zaduhlo je bilo kakor prej in dišalo 1743 Greh | bilo kakor prej in dišalo je zmerom močneje po senu. 1744 Greh | zmerom močneje po senu. Tone je stal pred vrati in je gledal 1745 Greh | Tone je stal pred vrati in je gledal na ulico; kadar je 1746 Greh | je gledal na ulico; kadar je začul glasove spodaj, se 1747 Greh | začul glasove spodaj, se je skril, da bi ga kdo ne opazil. ~-- 1748 Greh | razveseliti ga niso mogle. Sanjal je in še v sanjah je zavzdihnil, 1749 Greh | Sanjal je in še v sanjah je zavzdihnil, zahropel. Breme 1750 Greh | zavzdihnil, zahropel. Breme je ležalo na srcu in se ni 1751 Greh | odpravim. Bogvedi, če se je že kaj izpremenilo tam, 1752 Greh | kaj izpremenilo tam, če je še vse, kakor je bilo. Morda 1753 Greh | tam, če je še vse, kakor je bilo. Morda so duri še odprte, 1754 Greh | bil ostavil, tudi deska je morda še na istem mestu. 1755 Greh | treba -- takoj bom vedel, če je bil kdo tam ali ne. In potem 1756 Greh | tudi vse drugo. -- ~Mislil je naporno in težko je čakal, 1757 Greh | Mislil je naporno in težko je čakal, da bi dosegla senca 1758 Greh | visoke strehe. Plazila se je počasi in Tone se je vselej 1759 Greh | se je počasi in Tone se je vselej oddahnil, kadar je 1760 Greh | je vselej oddahnil, kadar je izginila v senco nova vrsta 1761 Greh | kri -- -- ~Ali vztrepetal je od studa in od groze, že 1762 Greh | mu šibila kolena. ~-- Vse je izgubljeno, nič se ne da 1763 Greh | več napraviti in vseeno je, če slutijo ali ne. -- ~ 1764 Greh | slutijo ali ne. -- ~Napotil se je; sosednja hiša je bila vsa 1765 Greh | Napotil se je; sosednja hiša je bila vsa v senci in sinje 1766 Greh | že tudi po nebu. Stopal je po stopnicah oprezno, tihotapsko, 1767 Greh | zaškripale in bi slišala mati, ki je bila morda v veži. ~-- Preko 1768 Greh | pridem, bo že noč. -- ~Ovinek je bil velik -- preko polja 1769 Greh | naravnost proti cerkvi. ~Šel je hitro, po travniku je tekel, 1770 Greh | Šel je hitro, po travniku je tekel, skakal je preko jarkov 1771 Greh | travniku je tekel, skakal je preko jarkov in kmalu je 1772 Greh | je preko jarkov in kmalu je bil na holmu. Hladno je 1773 Greh | je bil na holmu. Hladno je bilo tam, zrak je bil miren 1774 Greh | Hladno je bilo tam, zrak je bil miren in blagodišeč. 1775 Greh | in blagodišeč. Videlo se je po vasi doli, kjer so se 1776 Greh | vžigale luči, in zdelo se mu je, da sliši vesele glasove. ~-- 1777 Greh | ni na srcu. -- ~Tudi gozd je bil miren, prijazen, razprostiral 1778 Greh | prijazen, razprostiral se je na ono stran v daljavo, 1779 Greh | stran v daljavo, hrib se je vzdigal za hribom in sam 1780 Greh | se in legel... ~Navzdol je stopal bolj počasi, bal 1781 Greh | stopal bolj počasi, bal se je, da bi koga ne srečal. ~-- 1782 Greh | v zakristijo. Morda jih je že zaklenil, da bi prišel 1783 Greh | v krčmo. ~Prestrašil se je in je pospešil korake. ~-- 1784 Greh | krčmo. ~Prestrašil se je in je pospešil korake. ~-- Predolgo 1785 Greh | vse drugače. -- Plazil se je ob pokopališču in noge so 1786 Greh | bilo za cerkvijo in stopil je že hitro, da bi skočil s 1787 Greh | odrevenele. ~-- Zdaj, prav zdaj je cerkovnik v zakristiji. 1788 Greh | cerkovnik v zakristiji. Luč je prižgana. Tam stoji in pospravlja 1789 Greh | nikoli. -- ~In strah ga je hipoma minil, šel je mirno, 1790 Greh | ga je hipoma minil, šel je mirno, prijel je za kljuko 1791 Greh | minil, šel je mirno, prijel je za kljuko in je odprl. ~ 1792 Greh | prijel je za kljuko in je odprl. ~V zakristiji je 1793 Greh | je odprl. ~V zakristiji je gorela sveča, skoro je že 1794 Greh | zakristiji je gorela sveča, skoro je že dogorevala in mehki vosek 1795 Greh | dogorevala in mehki vosek je lil po svečniku. ~-- Šel 1796 Greh | lil po svečniku. ~-- Šel je že in je pozabil ugasniti 1797 Greh | svečniku. ~-- Šel je že in je pozabil ugasniti svečo, 1798 Greh | ugasniti svečo, tako se mu je mudilo v krčmo. Lahko bi 1799 Greh | se kaj vžgalo. -- Ugasnil je luč, nato je odklenil duri 1800 Greh | Ugasnil je luč, nato je odklenil duri v cerkev; 1801 Greh | odklenil duri v cerkev; ključ je bil v ključavnici. Naglo, 1802 Greh | Naglo, s sklonjeno glavo je stopal mimo velikega oltarja; 1803 Greh | prekrižal se ni. ~Plezal je po vijugastih stopnicah 1804 Greh | vijugastih stopnicah in dolga je bila pot, ovinek za ovinkom, 1805 Greh | stopale so varno. Postal je pred okencem in je gledal 1806 Greh | Postal je pred okencem in je gledal po dolini; mirno 1807 Greh | gledal po dolini; mirno je ležala vas tam doli, luči 1808 Greh | človek, tja daleč... ~Bil je pred durmi, odprte so bile. 1809 Greh | so bile. Toda domislil se je in ni prestopil praga, šel 1810 Greh | ni prestopil praga, šel je po stopnicah dalje; ko je 1811 Greh | je po stopnicah dalje; ko je stopil, se je dotaknil vrvi 1812 Greh | dalje; ko je stopil, se je dotaknil vrvi in zaškripalo 1813 Greh | dotaknil vrvi in zaškripalo je zgoraj. ~-- Glej, čemu tratim 1814 Greh | še gori! -- ~Toda vesel je bil na tihem, da je odložil 1815 Greh | vesel je bil na tihem, da je odložil za trenotek. Ko 1816 Greh | odložil za trenotek. Ko je stal pod zvonovi, je potrkal 1817 Greh | Ko je stal pod zvonovi, je potrkal narahlo na veliki 1818 Greh | na veliki zvon; zazvenelo je zamolklo. Poslušal je in 1819 Greh | zazvenelo je zamolklo. Poslušal je in zvenelo je dolgo, počasi 1820 Greh | Poslušal je in zvenelo je dolgo, počasi je romal glas 1821 Greh | zvenelo je dolgo, počasi je romal glas v dolino in tam 1822 Greh | romal glas v dolino in tam je pač stala mati in je slišala 1823 Greh | tam je pač stala mati in je slišala in se je začudila. 1824 Greh | mati in je slišala in se je začudila. Potrkal je močneje 1825 Greh | se je začudila. Potrkal je močneje na mali zvon in 1826 Greh | na mali zvon in zastokalo je, zatrepetalo. Zdaj se je 1827 Greh | je, zatrepetalo. Zdaj se je pač zdrznila mati in je 1828 Greh | je pač zdrznila mati in je pogledala proti cerkvi... ~-- 1829 Greh | proti cerkvi... ~-- Čas je zdaj! -- ~Vračal se je hitro; 1830 Greh | Čas je zdaj! -- ~Vračal se je hitro; spotaknil se je, 1831 Greh | se je hitro; spotaknil se je, ko je skočil preko trojih 1832 Greh | hitro; spotaknil se je, ko je skočil preko trojih stopnic, 1833 Greh | preko trojih stopnic, padel je na kolena in zabobnelo je 1834 Greh | je na kolena in zabobnelo je zamolklo, vrvi so se zgenile 1835 Greh | so se zgenile in zgoraj je zaškripalo. ~Prestopil je 1836 Greh | je zaškripalo. ~Prestopil je prag. ~-- V božjem imenu 1837 Greh | že karkoli. -- ~Ob durih je stala deska prislonjena. ~-- 1838 Greh | sem jo bil prislonil, ali je nisem bil vrgel stran? -- ~ 1839 Greh | vrgel stran? -- ~Dotaknil se je je in izpreletela ga je 1840 Greh | stran? -- ~Dotaknil se je je in izpreletela ga je groza, 1841 Greh | je je in izpreletela ga je groza, ni je mogel prijeti. ~ 1842 Greh | izpreletela ga je groza, ni je mogel prijeti. ~Šel je dalje, 1843 Greh | ni je mogel prijeti. ~Šel je dalje, da bi poiskal telo; 1844 Greh | poiskal telo; na kupoli se je svetilo, ali bil je bel 1845 Greh | kupoli se je svetilo, ali bil je bel kamen; skozi razbito 1846 Greh | kamen; skozi razbito šipo je sijalo nanj večerno nebo. ~ 1847 Greh | nanj večerno nebo. ~Tone je sedel na kamen, sključil 1848 Greh | sedel na kamen, sključil je život in oprl glavo v dlani. ~-- 1849 Greh | opravil še ničesar. -- ~Vstal je in truden je bil, da bi 1850 Greh | Vstal je in truden je bil, da bi se opotekel. 1851 Greh | opotekel. Mimo obraza mu je prifrfotal netopir, frfotal 1852 Greh | prifrfotal netopir, frfotal je okrog njega in nato je zletel 1853 Greh | frfotal je okrog njega in nato je zletel skozi duri, kjer 1854 Greh | zletel skozi duri, kjer se je vzdigal zunaj veliki kameniti 1855 Greh | križ. ~Počasi in omahovaje je stopal Tone, kamor je bil 1856 Greh | omahovaje je stopal Tone, kamor je bil letel netopir; sključil 1857 Greh | letel netopir; sključil se je, ko je prestopil prag, in 1858 Greh | netopir; sključil se je, ko je prestopil prag, in ko je 1859 Greh | je prestopil prag, in ko je stal za velikim kamenitim 1860 Greh | poševni kositrni strehi, se mu je zameglilo pred očmi, sedel 1861 Greh | zameglilo pred očmi, sedel je in je drsal počasi navzdol... 1862 Greh | zameglilo pred očmi, sedel je in je drsal počasi navzdol... 1863 Tinica| TINICA~I ~Ko je okreval od težke in grde 1864 Tinica| od težke in grde bolezni, je ubežal preteklosti. Skril 1865 Tinica| ubežal preteklosti. Skril se je v neznano predmestje, kjer 1866 Tinica| neznano predmestje, kjer je živel kakor puščavnik. Izbica, 1867 Tinica| puščavnik. Izbica, ki si jo je bil najel, je bila pač skromna 1868 Tinica| ki si jo je bil najel, je bila pač skromna in tesna, 1869 Tinica| skromna in tesna, ali bila je prijazna, svetlo pobeljena 1870 Tinica| ga ni oviralo, kadar se je izprehajal. Skozi okno je 1871 Tinica| je izprehajal. Skozi okno je videl človek daleč preko 1872 Tinica| oprašenih vrtov. Tako se je udomačil in je bil vesel 1873 Tinica| Tako se je udomačil in je bil vesel sebe in svojega 1874 Tinica| več ni bilo skrbi, svež je bil in zdrav, kakor da bi 1875 Tinica| skopal v mrzli vodi. ~Spomlad je bila in vsak dan -- v tistih 1876 Tinica| svetlobe polnih dneh -- je praznoval svoje vstajenje. 1877 Tinica| se namreč duri in v sobo je prišla Tinica in mu je prinesla 1878 Tinica| sobo je prišla Tinica in mu je prinesla na krožniku kos 1879 Tinica| krožniku kos kolača. Začudil se je ves in se razveselil neizmerno. ~ 1880 Tinica| razveselil neizmerno. ~Tinica je imela takrat dvanajst let; 1881 Tinica| dvanajst let; njen obraz je bil še čisto otroški, oči 1882 Tinica| sladkosti polne. Glava je klonila malo nazaj, tako 1883 Tinica| klonila malo nazaj, tako težka je bila kita plavih las. Držala 1884 Tinica| kita plavih las. Držala je v roki krožnik in se je 1885 Tinica| je v roki krožnik in se je smehljala, njemu pa se je 1886 Tinica| je smehljala, njemu pa se je zdelo, da je zadišalo vsenaokoli 1887 Tinica| njemu pa se je zdelo, da je zadišalo vsenaokoli po pomarančah 1888 Tinica| po spomladi. ~Darovala mu je mati, dobra ženska, kos 1889 Tinica| Tinici za god, in on se je poklonil Tinici in se je 1890 Tinica| je poklonil Tinici in se je zahvalil. Že so se zaprle 1891 Tinica| so se zaprle duri, on pa je stal sredi izbe in je držal 1892 Tinica| pa je stal sredi izbe in je držal v roki krožnik in 1893 Tinica| držal v roki krožnik in se je smehljal -- z njenih ustnic 1894 Tinica| smehljal -- z njenih ustnic se je bil preselil smehljaj na 1895 Tinica| prav tako nedolžen in vesel je bil. ~Nebesa so blagoslovila 1896 Tinica| Darovala so mu dom, kamor se je vračal s čistim hrepenenjem, 1897 Tinica| čistim hrepenenjem, kadar je bil ostavil predmestje z 1898 Tinica| trepetajoč in plašen od sramu, se je bil napotil v lepše življenje, 1899 Tinica| drugam, kamorkoli. Ali zdaj je hodil naravnost, svetla 1900 Tinica| naravnost, svetla pot se je odprla pred njim in ni se 1901 Tinica| da bi zašel. ~Kakor se je spremenil sam, tako se je 1902 Tinica| je spremenil sam, tako se je spremenil tudi umetnik v 1903 Tinica| govorile drugače. Delal je mirno, s tihim veseljem 1904 Tinica| so jo videle oči in ki jo je čutilo srce še jasneje; 1905 Tinica| čutilo srce še jasneje; vedel je, da je ne doseže nikoli, 1906 Tinica| še jasneje; vedel je, da je ne doseže nikoli, in vesel 1907 Tinica| doseže nikoli, in vesel je bil, če se je svetil na 1908 Tinica| in vesel je bil, če se je svetil na platnu en sam 1909 Tinica| resničnega življenja, ki ga je ustvarila njegova čista 1910 Tinica| pred njegovimi očmi. ~Vedel je, kako velika in lepa je 1911 Tinica| je, kako velika in lepa je njegova naloga; zato se 1912 Tinica| njegova naloga; zato se je ni lotil lahkomiselno. Najprej 1913 Tinica| lotil lahkomiselno. Najprej je narisal Tinico z ogljem. 1914 Tinica| smehljale ustnice. Ali vendar je bil tuj obraz, malo podoben 1915 Tinica| malo podoben Tinici, ki je sedela ob steni na visokem 1916 Tinica| podoben tistemu obrazu, ki je bil v njegovem srcu in ki 1917 Tinica| v njegovem srcu in ki ga je gledal, koderkoli je hodil. ~ 1918 Tinica| ga je gledal, koderkoli je hodil. ~Ali veselja mu ni 1919 Tinica| mu ni obsenčilo, hvaležen je bil tistemu komaj vidnemu, 1920 Tinica| vidnemu, nestalnemu žarku, ki je trepetal na podobi; vesel 1921 Tinica| trepetal na podobi; vesel je bil lepe dolge poti, ki 1922 Tinica| bil lepe dolge poti, ki je bila še pred njim. ~Zmerom 1923 Tinica| pred njim. ~Zmerom večji je bil njegov pogum in zmerom 1924 Tinica| pogum in zmerom bolj se je bližal resnični lepoti. 1925 Tinica| resnični lepoti. Slikal je Tinico v profilu. Čudovito 1926 Tinica| profilu. Čudovito fina črta se je skoro spajala z zrakom. 1927 Tinica| bile nekoliko odprte, glava je klonila malo nazaj -- ista 1928 Tinica| malo nazaj -- ista Tinica je bila, ki se mu je bila prikazala 1929 Tinica| Tinica je bila, ki se mu je bila prikazala prvikrat. 1930 Tinica| prikazala prvikrat. In ko je odložil čopič in je pogledal 1931 Tinica| In ko je odložil čopič in je pogledal na platno, je videl, 1932 Tinica| in je pogledal na platno, je videl, da še ni bila ista 1933 Tinica| preglasne. Ali na ustnicah se je treslo, v očeh se je svetilo 1934 Tinica| se je treslo, v očeh se je svetilo blaženstvo tistega 1935 Tinica| blagoslovljenega trenotka. ~To je bila Tinica v profilu. ~ 1936 Tinica| Tinica v profilu. ~Nato je slikal Tinico, ko je imela 1937 Tinica| Nato je slikal Tinico, ko je imela pisano ruto na glavi 1938 Tinica| pisano ruto na glavi in je gledala naravnost. Nikoli 1939 Tinica| željno-boječi poljubi... To je bila Tinica v pisani ruti. ~ 1940 Tinica| Tinica v pisani ruti. ~Nato je oblekla Tinica rdečo bluzo 1941 Tinica| oblekla Tinica rdečo bluzo in je ogrnila glavo z rdečim šalom, 1942 Tinica| malo zadaj, ob desni, pa je zelenel rožmarin. Mehka, 1943 Tinica| Mehka, trepetajoča boja, ki je padala na obraz, na oči 1944 Tinica| tihim zelenim rožmarinom je skoro že razodeval, pač 1945 Tinica| ljubezen, vzcvetelo v marcu, ki je je bila izba polna, zato 1946 Tinica| vzcvetelo v marcu, ki je je bila izba polna, zato ker 1947 Tinica| bila izba polna, zato ker je bilo premajhno njegovo srce, 1948 Tinica| da bi jo obseglo. Že se je skoro spajal v eno umetnik 1949 Tinica| se ustavil; dolga in lepa je bila pot pred njim in hodil 1950 Tinica| bila pot pred njim in hodil je hitro. Spoznal je, da je 1951 Tinica| hodil je hitro. Spoznal je, da je bilo povsod njegovo 1952 Tinica| je hitro. Spoznal je, da je bilo povsod njegovo srce -- 1953 Tinica| mlada lepota, mlada ljubezen je bila povsod, v njenem glasu, 1954 Tinica| njenem belem vratu, ki se je zasvetil časih, kadar je 1955 Tinica| je zasvetil časih, kadar je nagnila glavo in se je odpel 1956 Tinica| kadar je nagnila glavo in se je odpel zgornji gumb na bluzi. 1957 Tinica| zgornji gumb na bluzi. Tako je slikal njene roke in glej, 1958 Tinica| kakor bitja zase. Odpel je zgornji gumb na bluzi in 1959 Tinica| gumb na bluzi in Tinica je položila glavo na blazinico 1960 Tinica| položila glavo na blazinico in je slonela mirno; zatisnila 1961 Tinica| slonela mirno; zatisnila je trepalnice, ali svetilo 1962 Tinica| trepalnice, ali svetilo se je smehljaje in vprašujoče 1963 Tinica| povpraševale. Slikal jo je in ko se je ozrl na platno, 1964 Tinica| povpraševale. Slikal jo je in ko se je ozrl na platno, se je ozrlo 1965 Tinica| se je ozrl na platno, se je ozrlo tudi nanj s platna, 1966 Tinica| izza temnih vejic in on se je stresel, kakor da bi se 1967 Tinica| polpozabljene preteklosti. Pogledal je na zofo z dolgim, prestrašenim 1968 Tinica| prestrašenim pogledom; slonela je Tinica, gledala nanj izza 1969 Tinica| gube. "Idi, Tinica, dovolj je!" ~Odprla je oči in se je 1970 Tinica| Tinica, dovolj je!" ~Odprla je oči in se je začudila. Malomarno 1971 Tinica| je!" ~Odprla je oči in se je začudila. Malomarno kakor 1972 Tinica| začudila. Malomarno kakor prej je visela ob zofi drobna bela 1973 Tinica| drobna bela roka. ~In on se je bližal z nerodnimi, težkimi 1974 Tinica| nerodno in težko roko se je dotaknil njenih belih prstov 1975 Tinica| njenih belih prstov in se je sklonil in jo poljubil na 1976 Tinica| njegove ustnice. ~Vstal je, zibalo se mu je motno pred 1977 Tinica| Vstal je, zibalo se mu je motno pred očmi. ~"Idi, 1978 Tinica| očmi. ~"Idi, Tinica, dovolj je!" ~II ~Blodil je po ulicah, 1979 Tinica| dovolj je!" ~II ~Blodil je po ulicah, stopal je hitro, 1980 Tinica| Blodil je po ulicah, stopal je hitro, s sklonjenim životom, 1981 Tinica| sklonjenim životom, zadeval je ob ljudi. Postal je hipoma, 1982 Tinica| zadeval je ob ljudi. Postal je hipoma, ozrl se je in se 1983 Tinica| Postal je hipoma, ozrl se je in se je prestrašil. Pet 1984 Tinica| hipoma, ozrl se je in se je prestrašil. Pet mesecev, 1985 Tinica| se mu celo obrazi. Postal je in je ugibal. In tedaj je 1986 Tinica| celo obrazi. Postal je in je ugibal. In tedaj je spoznal 1987 Tinica| je in je ugibal. In tedaj je spoznal in ko je spoznal, 1988 Tinica| In tedaj je spoznal in ko je spoznal, se je zasmejalo 1989 Tinica| spoznal in ko je spoznal, se je zasmejalo z grohotom vsenaokoli. 1990 Tinica| vrnil, spokornik?" ~Zašel je v deželo svoje preteklosti, 1991 Tinica| grehov in življenje, ki mu je bil ubežal, ga je pozdravljalo 1992 Tinica| ki mu je bil ubežal, ga je pozdravljalo z veselim, 1993 Tinica| vrnil, spokornik? Zapisano je bilo, da se povrneš, ni 1994 Tinica| mogoče ubežati." ~Bežal je, ali noge so se mu tresle... 1995 Tinica| mislil -- toda glej, hodil je kakor na vrvi, vodilo ga 1996 Tinica| kakor na vrvi, vodilo ga je kakor slepca in prišel je 1997 Tinica| je kakor slepca in prišel je naravnost v deželo svoje 1998 Tinica| preteklosti. Priklenjen je bil za večno; na katerokoli 1999 Tinica| večno; na katerokoli stran je bežal, vsa pota so vodila 2000 Tinica| njegovih grehov. ~Truden je bil, stopil je v kavarno,