| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javkanje 1 javni 1 jaz 80 je 4448 jecaje 1 jecajocega 1 jecajocim 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4448 je 2451 in 2012 se 1008 v | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances je |
Chapter
2001 Tinica| Truden je bil, stopil je v kavarno, da bi si odpočil. 2002 Tinica| bi se rad težke groze, ki je bila legla na njegovo srce, 2003 Tinica| motno zagrinjalo, ki se mu je bilo spustilo pred očmi 2004 Tinica| neba do zemlje. ~Kaj se je zgodilo, fant? Kaj se je 2005 Tinica| je zgodilo, fant? Kaj se je moglo zgoditi v enem samem 2006 Tinica| samem trenotku? ~Zdrznil se je, doteknila se je bila roka 2007 Tinica| Zdrznil se je, doteknila se je bila roka njegove rame in 2008 Tinica| njegove rame in znan obraz se je sklonil k njemu. ~"Ej, gospod 2009 Tinica| malo umazane ženske. Sedla je k njemu. ~"Kako da si se 2010 Tinica| povrnem več." ~Strah ga je bilo in stud mu je segal 2011 Tinica| Strah ga je bilo in stud mu je segal do grla. Ali sam ni 2012 Tinica| Ali sam ni vedel, kako je polagoma in prijetno tonil 2013 Tinica| tonil v preteklost; stud mu je segal do grla, v studu samem 2014 Tinica| do grla, v studu samem pa je bila že slast, je bilo poželenje. ~" 2015 Tinica| samem pa je bila že slast, je bilo poželenje. ~"Kaj si 2016 Tinica| spominjaš -- --!" ~Spominjal se je; vse se je odprlo pred njim, 2017 Tinica| Spominjal se je; vse se je odprlo pred njim, lepo in 2018 Tinica| pred njim, lepo in strašno je bilo. Upijanil se je bil. 2019 Tinica| strašno je bilo. Upijanil se je bil. sam ni vedel kdaj, 2020 Tinica| ni vedel kdaj, in že se je tresel, da se ne strezni 2021 Tinica| nikoli več. Toda streznil se je in bežal je, ves še umazan 2022 Tinica| streznil se je in bežal je, ves še umazan od blata, 2023 Tinica| sem se ozrla." ~Govorila je še, ali on je vstal, opotekel 2024 Tinica| Govorila je še, ali on je vstal, opotekel se je kakor 2025 Tinica| on je vstal, opotekel se je kakor pijan in je šel. ~ 2026 Tinica| opotekel se je kakor pijan in je šel. ~Začudila se je in 2027 Tinica| in je šel. ~Začudila se je in je gledala za njim. ~" 2028 Tinica| šel. ~Začudila se je in je gledala za njim. ~"Bolan 2029 Tinica| gledala za njim. ~"Bolan je, siromak!" ~Nato je sedla 2030 Tinica| Bolan je, siromak!" ~Nato je sedla k drugemu gostu, ki 2031 Tinica| sedla k drugemu gostu, ki je dremal pijan pred dolgo 2032 Tinica| praznih steklenic... ~Golob je hitel, mudilo se mu je, 2033 Tinica| Golob je hitel, mudilo se mu je, zgrešil je ulico, vračal 2034 Tinica| mudilo se mu je, zgrešil je ulico, vračal se je na levo, 2035 Tinica| zgrešil je ulico, vračal se je na levo, bežal naravnost, 2036 Tinica| ponoči v kolobarju. Odprl se je svet, zasvetilo se je sonce, 2037 Tinica| se je svet, zasvetilo se je sonce, prijazno mu je dihnila 2038 Tinica| se je sonce, prijazno mu je dihnila v lice spomladanska 2039 Tinica| spomladanska toplota in vzdramil se je. ~"Sanje! Sanje!" ~Tiho 2040 Tinica| Sanje! Sanje!" ~Tiho se je zaprl grob; mrtveci se ne 2041 Tinica| gloje v srcu. Preteklost je mrtva, samo grenak spomin 2042 Tinica| srcu. ~Z urnimi koraki se je vračal proti domu, proti 2043 Tinica| proti večernemu soncu, ki je oblivalo z rdečo bojo nebo 2044 Tinica| licih, v njegovih očeh se je svetila čudovita mirna luč 2045 Tinica| sanje so vzburkale srce, ki je bilo šele komaj okrevalo, 2046 Tinica| valovi; sladka utrujenost je legala v srce, utrujenost 2047 Tinica| večernega sonca. ~Stopil je v izbo. Vsa je bila v mraku, 2048 Tinica| Stopil je v izbo. Vsa je bila v mraku, samo bujen 2049 Tinica| samo bujen žarek svetlobe je padal na platno, kjer se 2050 Tinica| padal na platno, kjer se je svetilo dvoje belih nežnih 2051 Tinica| čipkastih rokavov. Gledalo je nanj dvoje smehljajočih, 2052 Tinica| in so vabile... ~Tako se je bilo nenadoma zasvetilo, 2053 Tinica| nenadoma zasvetilo, prišlo je k njemu v nedolžni in čisti 2054 Tinica| in čisti podobi, ali zdaj je spoznal nenadoma, da se 2055 Tinica| spoznal nenadoma, da se je bila odela v nedolžno in 2056 Tinica| umrla preteklost. Kamor je šel, mu je prišla naproti; 2057 Tinica| preteklost. Kamor je šel, mu je prišla naproti; oblačila 2058 Tinica| prišla naproti; oblačila se je zmerom drugače; hodil je 2059 Tinica| je zmerom drugače; hodil je lahko in veselo, ali nenadoma 2060 Tinica| ali nenadoma in strahoma je začutil, da hodi ona ob 2061 Tinica| vprašujočimi očmi. ~Zasvetilo se je nenadoma in minilo je. ~ 2062 Tinica| se je nenadoma in minilo je. ~Komaj še so segale iz 2063 Tinica| mraka bele nežne roke, ko je vstal, vzel paleto in čopič 2064 Tinica| spravil na delo. Uničil je vse po vrsti, kakor so bile 2065 Tinica| mirno, kakor otroci. Tudi on je bil miren, komaj se je zavedal, 2066 Tinica| on je bil miren, komaj se je zavedal, kakor da bi uničeval 2067 Tinica| ponesrečeno pokrajino. Ali ko je nehal, je bil truden in 2068 Tinica| pokrajino. Ali ko je nehal, je bil truden in je legel na 2069 Tinica| nehal, je bil truden in je legel na zofo. Zdaj je bilo 2070 Tinica| in je legel na zofo. Zdaj je bilo v izbi tiho in mirno; 2071 Tinica| in tudi v njegovem srcu je bilo čudoprazno, zato ker 2072 Tinica| bilo čudoprazno, zato ker je bil uničil v njem vse po 2073 Tinica| iz puste teme... ~Tiho se je zaprl grob, nikoli več se 2074 Tinica| preteklost. ~Nikoli več! ~Stal je pri durih -- nikoli več 2075 Tinica| preteklost -- in njegov glas se je vzdignil iz njegove krvi -- 2076 Tinica| nikoli več se ne povrne -- in je zaklical in on sam je čul 2077 Tinica| in je zaklical in on sam je čul škodoželjni grohot, 2078 Tinica| čul škodoželjni grohot, ki je bil v njegovem glasu: ~" 2079 Tinica| Tinica!" ~III ~Franc Golob je imel tiste čase šestindvajset 2080 Tinica| šestindvajset let, ne dosti več. Suh je bil in dolg, obraz mu je 2081 Tinica| je bil in dolg, obraz mu je bil prezgodaj zgrbljen in 2082 Tinica| zgrbljen in razbrazdan; če je bil pijan in so mu lica 2083 Tinica| globoko upadla in oči zatekle, je bil podoben starcu. Časih 2084 Tinica| podoben starcu. Časih se je spremenil za par dni, bolj 2085 Tinica| spremenil za par dni, bolj rdeč je bil in v oči se je povrnila 2086 Tinica| rdeč je bil in v oči se je povrnila mladost; to je 2087 Tinica| je povrnila mladost; to je minilo vselej precej hitro. 2088 Tinica| Kakor v pijanosti, tako se je postaral ob vsakem silnejšem 2089 Tinica| vsaki močni želji, če ga je obvladala nenadno, sključil 2090 Tinica| obvladala nenadno, sključil se je, omršavel je in se postaral 2091 Tinica| sključil se je, omršavel je in se postaral v srdu, v 2092 Tinica| nemiru ljubezni. Prijazen je bil njegov obraz samo, kadar 2093 Tinica| njegov obraz samo, kadar je sanjal in je bil sam. ~Bolj 2094 Tinica| samo, kadar je sanjal in je bil sam. ~Bolj nego divje 2095 Tinica| divje življenje samo ga je rušil strah pred tem življenjem: 2096 Tinica| pred tem življenjem: gledal je, kako so se rezale gube 2097 Tinica| oči globoko v jame, in ko je gledal, je rezalo še globlje 2098 Tinica| v jame, in ko je gledal, je rezalo še globlje v lica, 2099 Tinica| oči še globlje... ~Živel je nekdaj kakor v omotici in 2100 Tinica| kakor v omotici in ko se je vzdramil, je videl, da se 2101 Tinica| omotici in ko se je vzdramil, je videl, da se je postaral 2102 Tinica| vzdramil, je videl, da se je postaral in da je veliko 2103 Tinica| da se je postaral in da je veliko izgubil, veliko zapravil. 2104 Tinica| veliko zapravil. Lepa spomlad je bila zunaj, on pa jo je 2105 Tinica| je bila zunaj, on pa jo je prepil, prespal; in zdaj 2106 Tinica| prepil, prespal; in zdaj se je sonce že nagnilo, prišel 2107 Tinica| sonce že nagnilo, prišel je prepozno, jesen je bila 2108 Tinica| prišel je prepozno, jesen je bila zunaj... Strah ga je 2109 Tinica| je bila zunaj... Strah ga je bilo tistih noči, ko je 2110 Tinica| je bilo tistih noči, ko je prepil in prespal lepo spomlad. 2111 Tinica| lepo spomlad. Vso dušo mu je obvladal ta strah, ležal 2112 Tinica| obvladal ta strah, ležal je kakor velika senca na vseh 2113 Tinica| njegovih mislih, gledal je celo iz njegovih del, kar 2114 Tinica| iz njegovih del, kar jih je bila ustvarila roka, trepetajoča 2115 Tinica| od strahu. ~Osvobodil se je bil za lep trenotek. Zazdelo 2116 Tinica| trenotek. Zazdelo se mu je tedaj, da še ni zašlo sonce, 2117 Tinica| ni minila spomlad. Daleč je bila preteklost, komaj še 2118 Tinica| preteklost, komaj še se je je spominjal s tiho grozo. 2119 Tinica| preteklost, komaj še se je je spominjal s tiho grozo. 2120 Tinica| spominjal s tiho grozo. Legel je takrat na postelj, položile 2121 Tinica| tiste divje noči; in ko je okreval, se je oddahnil, 2122 Tinica| noči; in ko je okreval, se je oddahnil, pogledal naokoli 2123 Tinica| naokoli in zazdelo se mu je, da je zunaj še zmerom spomlad. 2124 Tinica| in zazdelo se mu je, da je zunaj še zmerom spomlad. 2125 Tinica| še zmerom spomlad. Zmerom je glodal še strah v njegovem 2126 Tinica| njegovem srcu, ali prevpilo ga je glasno veselje nad svetlim 2127 Tinica| svetlim božjem soncem, ki je zdaj sijalo, in preglasilo 2128 Tinica| sijalo, in preglasilo ga je zmagoslavno zvonjenje Velike 2129 Tinica| zvonjenje Velike noči, ki jo je praznoval... Lep trenotek 2130 Tinica| praznoval... Lep trenotek je bil in minil je čudovito 2131 Tinica| trenotek je bil in minil je čudovito hitro, še predno 2132 Tinica| listi na kostanju... ~Zdaj je bila izba prazna, utihnilo 2133 Tinica| bila izba prazna, utihnilo je velikonočno zvonjenje zunaj, 2134 Tinica| zvonjenje zunaj, komaj da je še sijalo sonce. In prazne 2135 Tinica| praznimi očmi in groza ga je bilo, kadar se je nagnil 2136 Tinica| groza ga je bilo, kadar se je nagnil dan in so prihajale 2137 Tinica| bolezen, gloje skrb, že je prebila tenko skorjo, razlije 2138 Tinica| zagrgrale so prsi, kri se je prikazala na ustnicah... ~ 2139 Tinica| nečiste podobe, vračala se je prežeča neumrljiva preteklost. 2140 Tinica| skušal s Stvarnikom, se je vdajal nemočen, poželjiv 2141 Tinica| šepetale mu na uho. In kadar se je zavedel, kadar jim je pogledal 2142 Tinica| se je zavedel, kadar jim je pogledal začuden in prestrašen 2143 Tinica| začuden in prestrašen v lica, je videl samo en obraz -- Tinico 2144 Tinica| kostanju, komaj pol leta je bilo, odkar je praznoval 2145 Tinica| pol leta je bilo, odkar je praznoval vstajenje. Ali 2146 Tinica| vstajenje. Ali Tinica se je spremenila v tem času; prej 2147 Tinica| tem času; prej še otrok, je legla zdaj že senca na njen 2148 Tinica| že senca na njen obraz, je prepregla vlažna koprena 2149 Tinica| brezskrbno svetlobo v očeh; bluza je bila še otroška, krilo je 2150 Tinica| je bila še otroška, krilo je bilo kratko, ali že so bile 2151 Tinica| bile kretnje bolj mehke, že je stopala mirneje in tišje; 2152 Tinica| smehljale ustnice, ali smehljaj je bil drugačen, ne več glasen, 2153 Tinica| predrzen, v smehljaju samem je izpraševalo je že skrivalo... 2154 Tinica| smehljaju samem je izpraševalo je že skrivalo... Morda se 2155 Tinica| že skrivalo... Morda se je spremenilo vse ob tisti 2156 Tinica| spremenilo vse ob tisti uri, a ko je slonela na zofi in so opazovale 2157 Tinica| oči, ob tisti uri, ko se je bil nagnil k nji bled in 2158 Tinica| vlažne ustnice. ~Zganilo se je bilo v njenem srcu in sanjala 2159 Tinica| v njenem srcu in sanjala je nemirne sanje vso noč, tako 2160 Tinica| sanje vso noč, tako da se je vzbudila vsa trudna in žalostna... ~ 2161 Tinica| Nekaj lepega, sončnega je bilo na njegovem obrazu 2162 Tinica| njegovem obrazu takrat, ko je praznoval vstajenje. Stisnila 2163 Tinica| praznoval vstajenje. Stisnila se je k njemu s komaj polzavedno, 2164 Tinica| otroško ljubeznijo. Ljubila ga je, zato ker jo je bil prvi 2165 Tinica| Ljubila ga je, zato ker jo je bil prvi poljubil. Ali tista 2166 Tinica| Ali tista čudovita spomlad je minila hitro in že so veneli 2167 Tinica| kostanju. Sunkoma, siloma se je dramilo v njeni duši. In 2168 Tinica| dramilo v njeni duši. In kakor je spoznavala duša, so se odpirale 2169 Tinica| odpirale tudi oči, ugledala je globoke brazde na njegovih 2170 Tinica| motne oči; pogledala mu je nekoč naravnost v lice, 2171 Tinica| naravnost v lice, ko se je nagnil k nji, da se je skoro 2172 Tinica| se je nagnil k nji, da se je skoro dotaknil z ustnicami 2173 Tinica| njenega čela, in zganilo se ji je v prsih kakor stud... Spomladi 2174 Tinica| kakor stud... Spomladi ji je bil prinesel časih bonbonov 2175 Tinica| bonbonov in oklenila se ga je okoli vratu z obema rokama; 2176 Tinica| vratu z obema rokama; zdaj je čakala mirno, da se je sklonil 2177 Tinica| zdaj je čakala mirno, da se je sklonil sam ter jo poljubil 2178 Tinica| na njenih licih in nelep je bil njen smehljaj... Vračal 2179 Tinica| njen smehljaj... Vračal se je nekoč domov, mračilo se 2180 Tinica| nekoč domov, mračilo se je že. Šel je sključen, klobuk 2181 Tinica| domov, mračilo se je že. Šel je sključen, klobuk na čelu, 2182 Tinica| obrvi strnjene. Med vrati se je ozrl ves prestrašen; zazibalo 2183 Tinica| prestrašen; zazibalo se mu je pod nogami in naslonil se 2184 Tinica| pod nogami in naslonil se je ob zid. Tam je stala Tinica 2185 Tinica| naslonil se je ob zid. Tam je stala Tinica in mlad fant 2186 Tinica| stala Tinica in mlad fant je stal pred njo. ~Smehljala 2187 Tinica| Smehljala sta se obadva; on je imel rdeč, svež obraz; brki 2188 Tinica| Segla sta si v roke in dolgo je ostala roka v roki. Govorila 2189 Tinica| vrnila sta se hkrati in spet je ležala roka v roki; molčala 2190 Tinica| očmi. ~"Tinica!" ~Tinica se je ozrla; suh, zoprn glas jo 2191 Tinica| ozrla; suh, zoprn glas jo je bil poklical. Ozrla se je 2192 Tinica| je bil poklical. Ozrla se je in je šla molče in počasi 2193 Tinica| poklical. Ozrla se je in je šla molče in počasi po stopnicah 2194 Tinica| stopnicah navzgor. ~Golob se je vrnil v mesto. Prišel je 2195 Tinica| je vrnil v mesto. Prišel je domov šele pozno zjutraj, 2196 Tinica| velikem svojem trpljenju se je oklenil misli, ki je vedel 2197 Tinica| se je oklenil misli, ki je vedel sam, da je bila zlagana, 2198 Tinica| misli, ki je vedel sam, da je bila zlagana, ali ki se 2199 Tinica| bila zlagana, ali ki se ji je vdal z veseljem in ljubeznijo. ~" 2200 Tinica| veseljem in ljubeznijo. ~"Dobro je, da se je končalo tako nenadno; 2201 Tinica| ljubeznijo. ~"Dobro je, da se je končalo tako nenadno; namesto 2202 Tinica| pač zakrvavel do smrti, me je rešil blagi golobradi fant 2203 Tinica| hvaležnosti." ~In še dalje je mislil in obšlo ga je kesanje. ~ 2204 Tinica| dalje je mislil in obšlo ga je kesanje. ~Kako je bilo prej 2205 Tinica| obšlo ga je kesanje. ~Kako je bilo prej to življenje vse 2206 Tinica| in nedolžnosti in kako se je spremenilo v blato! Kakor 2207 Tinica| spremenilo v blato! Kakor začaran je bil; oblatil je, česar se 2208 Tinica| začaran je bil; oblatil je, česar se je dotaknil, lilije 2209 Tinica| bil; oblatil je, česar se je dotaknil, lilije same bi 2210 Tinica| če bi se ozrl nanje. Kako je sijalo spomladansko sonce, -- 2211 Tinica| spomladansko sonce, -- še tedaj je sijalo, ko je slikal Tinico 2212 Tinica| še tedaj je sijalo, ko je slikal Tinico v profilu 2213 Tinica| slikal Tinico v profilu in se je spajala neizrekljivo fina 2214 Tinica| črta s sončnim žarkom. To je bilo tedaj, ko še ni čutil 2215 Tinica| sladkoskeleče rane na roki, če se je dotaknil slučajno njene 2216 Tinica| njene obleke. ~Zaželel si je, da bi se vrnilo tisto življenje. 2217 Tinica| Lahko bi se vrnilo in zdaj je čas, ko se je vse tako nenadno 2218 Tinica| vrnilo in zdaj je čas, ko se je vse tako nenadno končalo, 2219 Tinica| tako nenadno končalo, ko je prerezal rdečo vrvco med 2220 Tinica| mladi fant... ~Vdrugič se ga je domislil in vztrepetal je 2221 Tinica| je domislil in vztrepetal je vdrugič. V srcu je rezala 2222 Tinica| vztrepetal je vdrugič. V srcu je rezala bolečina, ustnice 2223 Tinica| znamenje hvaležnosti..." ~Hotel je siloma priklicati tisto 2224 Tinica| spomlad, ali na dnu srca se je zavedal z žalostjo in skoro 2225 Tinica| umetnim zelenjem. Trudil se je malo prehlastno, malo prenemirno, 2226 Tinica| prenemirno, da bi sezidal, kar se je bilo tako nenadno porušilo. 2227 Tinica| porušilo. In nepokoj sam je izdajal dvom in strah njegovega 2228 Tinica| gledale nestalno, senca je bila med njima. ~Razpel 2229 Tinica| bila med njima. ~Razpel je platno, ali roka se je tresla; 2230 Tinica| Razpel je platno, ali roka se je tresla; oči so gledale, 2231 Tinica| prodrle skozi senco, ki je bila med njima. ~Slikal 2232 Tinica| bila med njima. ~Slikal je Tinico, kakor je bila doma: 2233 Tinica| Slikal je Tinico, kakor je bila doma: v lahki bluzi 2234 Tinica| širokimi rokavi, tako da se je zableščala bela polt, če 2235 Tinica| zableščala bela polt, če je vzdignila roko. Senca, ki 2236 Tinica| vzdignila roko. Senca, ki je bila med njima, je legla 2237 Tinica| Senca, ki je bila med njima, je legla tudi na njen obraz, 2238 Tinica| njenih velikih oči. Stal je pred njo in je gledal nanjo; 2239 Tinica| oči. Stal je pred njo in je gledal nanjo; lica so mu 2240 Tinica| bilo v njih. Zdrznil se je, kakor da bi se hotel otresti 2241 Tinica| hotel otresti nečesa, kar mu je ležalo težko na ramah ter 2242 Tinica| tiščalo k tlom... Domislil se je siloma spomladi, ki je minila, 2243 Tinica| se je siloma spomladi, ki je minila, toda podoba, ki 2244 Tinica| minila, toda podoba, ki si jo je želel, se ni zasvetila iz 2245 Tinica| zasvetila iz megle. Ozrl se je nanjo, da bi našel v njenih 2246 Tinica| njenih očeh spomlad, ki je minila, ali minila je tudi 2247 Tinica| ki je minila, ali minila je tudi v njenih očeh. ~Narisal 2248 Tinica| v njenih očeh. ~Narisal je z ogljem z velikimi drznimi 2249 Tinica| črtami obris do kolen. In ko je risal, se je prestrašil: 2250 Tinica| kolen. In ko je risal, se je prestrašil: ni se bil dotaknil 2251 Tinica| naznačil, ena sama površna črta je oklepala ves obraz; toda 2252 Tinica| obraza doli, od vrata doli je risal natančneje; ogel je 2253 Tinica| je risal natančneje; ogel je bil predrzen, roka se je 2254 Tinica| je bil predrzen, roka se je tresla, ali risala je odlično, 2255 Tinica| se je tresla, ali risala je odlično, s slastjo, skoro 2256 Tinica| skoro hlastaje; odvila je najprej ovratnik, vzdignila 2257 Tinica| najprej ovratnik, vzdignila je široke rokave do ramen, 2258 Tinica| rokave do ramen, slačila je bluzo, že je odpenjala belo 2259 Tinica| ramen, slačila je bluzo, že je odpenjala belo čipkasto 2260 Tinica| danes nič več..." ~Stopil je korak, da bi se obrnil od 2261 Tinica| obrnil od nje, ali noga je stopila sama proti nji. 2262 Tinica| stopila sama proti nji. Tinica je vstala in se je odmaknila. ~ 2263 Tinica| Tinica je vstala in se je odmaknila. ~Sklonil je glavo, 2264 Tinica| se je odmaknila. ~Sklonil je glavo, bled je bil in slab, 2265 Tinica| Sklonil je glavo, bled je bil in slab, jezik je bil 2266 Tinica| bled je bil in slab, jezik je bil težak in je jecljal. ~" 2267 Tinica| slab, jezik je bil težak in je jecljal. ~"Zakaj si mi to 2268 Tinica| storila, Tinica?" ~Stresla je z glavo, da so zapluli preko 2269 Tinica| razpleteni lasje. ~Komaj ozrla se je nanj in ga je ostavila... ~ 2270 Tinica| Komaj ozrla se je nanj in ga je ostavila... ~V tistem trenotku 2271 Tinica| V tistem trenotku mu je bušila kri v obraz, skočil 2272 Tinica| bušila kri v obraz, skočil je, da bi odprl duri, da bi 2273 Tinica| jo ob tla. S surovo roko je zgrabil za ključavnico, 2274 Tinica| niso se odprle. Izpustil je takoj, čuden nasmeh je šinil 2275 Tinica| Izpustil je takoj, čuden nasmeh je šinil preko spačenega obraza: 2276 Tinica| spačenega obraza: bilo mu je, kakor da je videl skozi 2277 Tinica| obraza: bilo mu je, kakor da je videl skozi duri. S plašno, 2278 Tinica| plašno, malo trepetajočo roko je bila zaklenila duri pred 2279 Tinica| narahlo, da bi ne čul, in zdaj je stala pred durmi, malo sklonjena, 2280 Tinica| radovedna... ~Tudi tisto noč je bil zunaj in se je vrnil 2281 Tinica| tisto noč je bil zunaj in se je vrnil šele pozno v jutro, 2282 Tinica| umazan. ~V ~Samo malo časa je še trajalo hrepenenje po 2283 Tinica| hrepenenje po čisti spomlad; bilo je samo na površju, zakrivalo 2284 Tinica| samo na površju, zakrivalo je komaj nagoto njegovega poželenja, 2285 Tinica| njegovega poželenja, ki ga je bilo srce polno. ~Prinesel 2286 Tinica| srce polno. ~Prinesel ji je rož; kupil ji je klobuk 2287 Tinica| Prinesel ji je rož; kupil ji je klobuk z veliko rdečo rožo 2288 Tinica| rožo in sinjim trakom, ki je padal zadaj na kito; kupil 2289 Tinica| zadaj na kito; kupil ji je rokavice, ki so segale do 2290 Tinica| verižico-zapestnico. Tinica je bila jako vesela in komaj 2291 Tinica| jako vesela in komaj se je branila, če se je sklonil 2292 Tinica| komaj se je branila, če se je sklonil ter jo poljubil 2293 Tinica| in nedolžne, samo iz oči je gledala nagota divjega poželenja. ~ 2294 Tinica| poželenja. ~In nekoč jo je spremil v gledišče. Ob pozni 2295 Tinica| gledišče. Ob pozni jeseni je bilo, mračilo se je. Šla 2296 Tinica| jeseni je bilo, mračilo se je. Šla je poleg njega in začudil 2297 Tinica| bilo, mračilo se je. Šla je poleg njega in začudil se 2298 Tinica| poleg njega in začudil se je, kako je bila majhna in 2299 Tinica| njega in začudil se je, kako je bila majhna in šibka, vsa 2300 Tinica| otrok; z drobnimi koraki je hodila, govorila je neprestano, 2301 Tinica| koraki je hodila, govorila je neprestano, pripovedovala 2302 Tinica| ozirala po ulici. Prišel je mimo visok lep mlad fant 2303 Tinica| mlad fant in okrenila se je z vsem telesom ter se ozrla 2304 Tinica| ter se ozrla za njim. On je stopal hitro, mudilo se 2305 Tinica| stopal hitro, mudilo se mu je, gledal je v tla; nekaj 2306 Tinica| mudilo se mu je, gledal je v tla; nekaj zoprnega se 2307 Tinica| tla; nekaj zoprnega se mu je bilo oglasilo v srcu, vse 2308 Tinica| oglasilo v srcu, vse veselje je minilo, žal mu je bilo, 2309 Tinica| veselje je minilo, žal mu je bilo, da se je bil napravil 2310 Tinica| minilo, žal mu je bilo, da se je bil napravil na to smešno 2311 Tinica| njegovega obraza; oklenila se ga je časih za roko, da se je 2312 Tinica| je časih za roko, da se je vzdramil ter se ozrl nevoljno. ~" 2313 Tinica| tako hitite?" ~In držala ga je za roko in je postala pred 2314 Tinica| držala ga je za roko in je postala pred izložbo, stisnila 2315 Tinica| pred izložbo, stisnila mu je roko ter se je ozrla z velikimi, 2316 Tinica| stisnila mu je roko ter se je ozrla z velikimi, vlažnimi 2317 Tinica| za slokim oficirjem, ki je stal na trotoarju. ~Gledišče 2318 Tinica| na trotoarju. ~Gledišče je bilo žarko razsvetljeno, 2319 Tinica| polglasno se smejočih glasov se je spajalo v prijeten nerazločen 2320 Tinica| ponujale rože. Vzdignilo se je zagrinjalo; nastopila je 2321 Tinica| je zagrinjalo; nastopila je najprej ženska z lepim predrznim 2322 Tinica| roke gole, samo tenek trak je držal na ramenih globoko 2323 Tinica| globoko izrezano bluzo. Ženska je pela in plesala, pomežikovala 2324 Tinica| in plesala, pomežikovala je, zamahovala z rokami; Tinici 2325 Tinica| zamahovala z rokami; Tinici je bilo neprijetno, zoprna 2326 Tinica| bilo neprijetno, zoprna ji je bila tista ženska in oddehnila 2327 Tinica| tista ženska in oddehnila se je, ko se je zastor spustil... 2328 Tinica| in oddehnila se je, ko se je zastor spustil... Potem 2329 Tinica| zastor spustil... Potem pa je bilo vse lepše in Tinica 2330 Tinica| polnoči, do jutra. Prišel je pevec, črno oblečen, ves 2331 Tinica| ves lep in prijazen. Pel je zaljubljene pesmi, gledal 2332 Tinica| zaljubljene pesmi, gledal je sladko z velikimi črnimi 2333 Tinica| velikimi črnimi očmi in Tinica je vztrepetala in prebledela, 2334 Tinica| vztrepetala in prebledela, ko se je ozrl nekoč nanjo ter se 2335 Tinica| se nasmehnil. Strmela mu je v obraz, vabila je njegove 2336 Tinica| Strmela mu je v obraz, vabila je njegove oči, ali begale 2337 Tinica| in polne ljubezni. Tinica je videla, kako so tudi druge 2338 Tinica| njegovega pogleda; težko ji je bilo pri srcu; od bridkosti 2339 Tinica| igrale na golih rokah, obleka je bila tesna in tenka, da 2340 Tinica| trepetali v očeh... Šumelo je okoli nje, zvenčali so kozarci, 2341 Tinica| svetlobe le polrazločen sen je bil ves večer in minil je 2342 Tinica| je bil ves večer in minil je kakor sen... ~On je govoril 2343 Tinica| minil je kakor sen... ~On je govoril spočetka, ali odgovarjala 2344 Tinica| spočetka, ali odgovarjala mu je malomarno, skoro nevoljno 2345 Tinica| skoro nevoljno in tako je utihnil. Gledal je nanjo 2346 Tinica| tako je utihnil. Gledal je nanjo ves večer, pričaran 2347 Tinica| nanjo ves večer, pričaran je bil na njen obraz in silna 2348 Tinica| silna žalost, silna groza mu je ležala na duši. Kakor da 2349 Tinica| prozornega stekla njeno srce, je slišal po vrsti vse njene 2350 Tinica| vrsti vse njene misli, čutil je vse njene čute, ki jih je 2351 Tinica| je vse njene čute, ki jih je razumela komaj sama... Hladna 2352 Tinica| Hladna nočna sapa mu je dihnila v lica in delo mu 2353 Tinica| dihnila v lica in delo mu je dobro, hipoma so se umirile 2354 Tinica| stisni se k meni!" ~Tinica je ogrnila dolg črn plašč, 2355 Tinica| dolg črn plašč, na glavi je imela svetlopisan šal. Šla 2356 Tinica| in oba sta molčala. Noč je bila mrzla in jasna, zvezde 2357 Tinica| bile na nebu. Sklonil se je časih, pogledal ji je v 2358 Tinica| se je časih, pogledal ji je v obraz. Rad bi bil govoril 2359 Tinica| ljubeznivo, toda čakal je strahoma in hrepeneče, da 2360 Tinica| bi se nasmehnila; čutil je, da je daleč od njega in 2361 Tinica| nasmehnila; čutil je, da je daleč od njega in žalosten 2362 Tinica| daleč od njega in žalosten je bil. ~Sredi poti ga je obšel 2363 Tinica| žalosten je bil. ~Sredi poti ga je obšel strah. Samo še sto, 2364 Tinica| poln grenkobe. Ali Tinica je hodila hitro, hladno ji 2365 Tinica| hodila hitro, hladno ji je bilo in ni se ozrla nanj. ~" 2366 Tinica| Tinica!" ~Položil ji je roko okoli vratu, hotel 2367 Tinica| roko okoli vratu, hotel jo je stisniti k sebi. Ali zdrznila 2368 Tinica| k sebi. Ali zdrznila se je, sklonila, šla je hitro, 2369 Tinica| zdrznila se je, sklonila, šla je hitro, korak pred njim, 2370 Tinica| samotneje, temneje, pot se je vila navkreber, sredi pustega 2371 Tinica| komaj še sto. Zdelo se mu je, da že vidi tam visoko črno 2372 Tinica| idi z mano, prezgodaj je še... Glej, saj gore še 2373 Tinica| gore še svetilke, komaj je šele noč..." ~Objel jo je 2374 Tinica| je šele noč..." ~Objel jo je trdo okoli pasu in vzbudila 2375 Tinica| okoli pasu in vzbudila se je napol iz sanj, vročih in 2376 Tinica| in svetlih, vzbudila se je nevoljna, kakor otrok ob 2377 Tinica| gorki postelji, ozrla se mu je v obraz s kratkim pogledom 2378 Tinica| obraz s kratkim pogledom in je hitela dalje. ~"Hladno mi 2379 Tinica| hitela dalje. ~"Hladno mi je in dom je že blizu in mati 2380 Tinica| dalje. ~"Hladno mi je in dom je že blizu in mati čaka." ~" 2381 Tinica| spojenima na trotoarju, se je prikazala dolga svetla proga; 2382 Tinica| več; kakor ugasujoč plamen je bila njegova senca; vzrasla 2383 Tinica| bila njegova senca; vzrasla je hipoma, šinila preko ulice, 2384 Tinica| ter skoro umrla; lovila se je s smešnim brezuspešnim trudom 2385 Tinica| trudom za senco, ki se ji je umikala; ni je dosegla nikoli, 2386 Tinica| ki se ji je umikala; ni je dosegla nikoli, niti v smrti... ~ 2387 Tinica| niti v smrti... ~VI ~Morda je bilo tisto noč, ko so zazveneli 2388 Tinica| zmerom. ~Franc Golob si je mislil v svojem srcu: ~Ko 2389 Tinica| spomladansko vstajenje. In to je bilo hinavstvo. Ni ga na 2390 Tinica| grehov drugih ljudi. Razloček je samo v večji ali manjši 2391 Tinica| hinavstva. In moja mera je bila velika. Namesto da 2392 Tinica| grešil z mirno dušo, ker je grešiti treba in ker greše 2393 Tinica| vsak greh posebej. Tako se je zgodilo, da je bil moj obraz 2394 Tinica| Tako se je zgodilo, da je bil moj obraz prezgodaj 2395 Tinica| očitnem kraju... Hinavstvo je bilo moje vstajenje. Obsodil 2396 Tinica| spremenila nikogar in zato je bila tudi obsodba hinavstvo. 2397 Tinica| pregrešno življenje, ki mu je prijazna človeška natura... ~ 2398 Tinica| človeška natura... ~Ozrl se je na sliko, ki je visela na 2399 Tinica| Ozrl se je na sliko, ki je visela na steni, ter je 2400 Tinica| je visela na steni, ter je pljunil prednjo. ~Naslikana 2401 Tinica| pljunil prednjo. ~Naslikana je bila Tinica in slika je 2402 Tinica| je bila Tinica in slika je bila podobna na prvi pogled 2403 Tinica| pravoslavnih cerkvah. Obraz je bil čudomiren, kakor svetla 2404 Tinica| čudomiren, kakor svetla tenčica je plaval na njem mehak, nedolžen 2405 Tinica| čiste beline lic. Ozadje pa je bilo glasnobarvno, pozlačeno, 2406 Tinica| modro, živordeče in istotak je bil široki okvir; na sliki 2407 Tinica| Tinice tenkih belih rokah pa je bila zlata posoda za kadilo; 2408 Tinica| za kadilo; nedolžnoplašno je gledal obraz iz bujnozlatega, 2409 Tinica| rdečekričečega bogastva. ~Zasmejal se je in je pljunil pred podobo. ~ 2410 Tinica| bogastva. ~Zasmejal se je in je pljunil pred podobo. ~Tudi 2411 Tinica| pred podobo. ~Tudi slika je bila hinavska, iz hinavskega 2412 Tinica| kako opolzka in pregrešna je bila belota ozkih rok! Iz 2413 Tinica| čistosti in nedolžnosti je gledal greh, da, gledal 2414 Tinica| gledal greh, da, gledal je celo iz tistih oči, ki so 2415 Tinica| mežikati in se smehljati, če je gledal srepo vanje... To 2416 Tinica| njegovo delo, tuja stvar je bila, tako tuja, kakor tisto 2417 Tinica| spomladansko vstajenje. Njegov je bil samo greh, ki je mežikal 2418 Tinica| Njegov je bil samo greh, ki je mežikal laskavo izza hinavske 2419 Tinica| hinavske odeje. Bizantinsko je bilo glasnobojno ozadje... 2420 Tinica| glasnobojno ozadje... obraz je bil Whistlerjev... Khnopffov... 2421 Tinica| Khnopffov... samo greh je bil njegov; nikoli ni slikal 2422 Tinica| odpenjal... ~Zasmejal se je in je pljunil naravnost 2423 Tinica| odpenjal... ~Zasmejal se je in je pljunil naravnost v tiho-nedolžni 2424 Tinica| tiho-nedolžni obraz. Zazdelo se mu je, da so v tistem hipu oči 2425 Tinica| bujnordeče ustnice... ~Šel je in se je napil ter se je 2426 Tinica| ustnice... ~Šel je in se je napil ter se je vrnil na 2427 Tinica| je in se je napil ter se je vrnil na večer pijan domov. 2428 Tinica| pijan domov. Bled in razoran je bil njegov obraz, nemirno 2429 Tinica| gledale oči. Opotekel se je, ko je stopil v izbo in 2430 Tinica| oči. Opotekel se je, ko je stopil v izbo in v izbi 2431 Tinica| stopil v izbo in v izbi je bila Tinica. Kakor v megli 2432 Tinica| bila Tinica. Kakor v megli je bila pred njim, zibala se 2433 Tinica| bila pred njim, zibala se je, umikala; šel je proti nji 2434 Tinica| zibala se je, umikala; šel je proti nji z razprostrtimi 2435 Tinica| razprostrtimi rokami, omahnil je in je padel prednjo na kolena. ~" 2436 Tinica| razprostrtimi rokami, omahnil je in je padel prednjo na kolena. ~" 2437 Tinica| vsa moja kri..." ~Jezik je jecljal polrazumljive besede, 2438 Tinica| penaste ustnice, ovil se je z rokami njenih nog... ~ 2439 Tinica| rokami njenih nog... ~Začul je kakor v divjih sanjah prestrašen 2440 Tinica| krik, zibala in rušila se je izba pred njim, zgrudil 2441 Tinica| izba pred njim, zgrudil se je z obrazom na tla. ~Napravil 2442 Tinica| obrazom na tla. ~Napravil se je, ko se je komaj danilo. 2443 Tinica| Napravil se je, ko se je komaj danilo. Šel je in 2444 Tinica| se je komaj danilo. Šel je in se izgubil in je poginil... 2445 Tinica| Šel je in se izgubil in je poginil... Ne pred njim, 2446 Tinica| njim -- v njegovem srcu je bila "preteklost" in večna 2447 Tinica| bila "preteklost" in večna je bila. ~******* ~ ~ 2448 NaGolg| kakor v gosto, zadušno meglo je zavito drevje. Ni jutra 2449 NaGolg| sonce, težak, razpaljen je vzduh; tenke sence, ki padajo 2450 NaGolg| prsih odprti. S komolci se je bil naslonil na klop, glavo 2451 NaGolg| glavo opira z rokami. Obraz je kakor s sekiro iztesan, 2452 NaGolg| pogledom. ~Iz gruče sredi parka je vstalo petletno dekle in 2453 NaGolg| vstalo petletno dekle in se je napotilo z lenimi koraki 2454 NaGolg| koraki proti klopi. "Vroče je!" Na klopi je sedelo starejše 2455 NaGolg| klopi. "Vroče je!" Na klopi je sedelo starejše dekle in 2456 NaGolg| sedelo starejše dekle in je pletlo. Bose noge je imelo 2457 NaGolg| in je pletlo. Bose noge je imelo podvite, sključeno 2458 NaGolg| imelo podvite, sključeno je bilo globoko. Njen obraz 2459 NaGolg| bilo globoko. Njen obraz je bil zelo resen, suh in sivkaste 2460 NaGolg| in sivkaste polti. Otrok je sedel poleg nje, naslonil 2461 NaGolg| sedel poleg nje, naslonil je glavo na njeno ramo in zadremal 2462 NaGolg| na njeno ramo in zadremal je takoj. V polspanju so mu 2463 NaGolg| napete in resne. ~Od daleč se je oglasil nenavaden šum, otrok 2464 NaGolg| nenavaden šum, otrok se je vzdramil in je strmel z 2465 NaGolg| otrok se je vzdramil in je strmel z velikimi, prestrašenimi 2466 NaGolg| skozi drevje na ulico. Nato je vstal ter šel z neodločnimi, 2467 NaGolg| proti oni strani, odkoder je prihajal šum. ~Globoko v 2468 NaGolg| šum. ~Globoko v ulici se je prikazala gruča kričečih 2469 NaGolg| kričečih ljudi. Gruča se je zibala na to, na ono stran, 2470 NaGolg| Naravnost skozi park se je napotila procesija. Kričali 2471 NaGolg| razumeti besede. Preplašen se je vrnil otrok h klopi in se 2472 NaGolg| vrnil otrok h klopi in se je pritisnil k sestri. Ona 2473 NaGolg| pritisnil k sestri. Ona se je komaj ozrla s trudnimi, 2474 NaGolg| trudnimi, zaspanimi očmi in je pletla dalje. ~Tako so prišli 2475 NaGolg| do komolcev. Med njima se je opotekal majhen, suhoten 2476 NaGolg| štrleli daleč stran. Obleka je bila raztrgana in zamazana, 2477 NaGolg| Nič se ni upiral, ko ga je držalo za lakti dvoje krepkih 2478 NaGolg| dvoje krepkih rok. Gledal je nemirno z drobnimi, mežikajočimi 2479 NaGolg| mežikajočimi očmi, zamrmral je časih; lica so bila zelo 2480 NaGolg| brez barve. Opotekel se je časih in je vzdignil nogo 2481 NaGolg| Opotekel se je časih in je vzdignil nogo na smešen 2482 NaGolg| narazen štrlečimi prsti se je mešala kri s prahom. V roki 2483 NaGolg| mešala kri s prahom. V roki je držal dvoje zelo velikih, 2484 NaGolg| bingljala sta neprestano, ker se je zadeval s koleni óbnja. 2485 NaGolg| trdimi koraki, tako da ju je komaj dohajal. Videlo se 2486 NaGolg| komaj dohajal. Videlo se je, da je hotel časih pričeti 2487 NaGolg| dohajal. Videlo se je, da je hotel časih pričeti razgovor, 2488 NaGolg| Ali ob prvi plahi besedi je utihnil; odgovora ni bilo, 2489 NaGolg| odgovora ni bilo, krepkejše je stisnila roka za laket. 2490 NaGolg| okoli gruče. Približal se je bosonog fant s predrznim 2491 NaGolg| obrazom in privihanim nosom in je potegnil hudodelca za suknjo, 2492 NaGolg| hudodelca za suknjo, tako da se je opotekel. ~"Tak no...!" ~" 2493 NaGolg| sta ga krepkejše, tako da je podrsal z ranjeno nogo po 2494 NaGolg| Dajte no otroke...!" ~Spet je podrsala noga po prahu. ~ 2495 NaGolg| Glejte, jokal bo!" ~Pohitel je človek pred gručo in je 2496 NaGolg| je človek pred gručo in je pogledal hudodelcu naravnost 2497 NaGolg| že cmeri!" ~Razlegel se je hrupen krohot. Fant v pisani 2498 NaGolg| in z dolgo rdečo kravato je iztegnil roko in je zgrabil 2499 NaGolg| kravato je iztegnil roko in je zgrabil hudodelca za kuštrave 2500 NaGolg| kuštrave lase, tako da se je glava globoko nagnila. ~"