Chapter

2501 NaGolg|         nagnila. ~"Joj!" ~Njegov krik je bil tako smešen, da se je
2502 NaGolg|             je bil tako smešen, da se je zakrohotala veselo vsa družba. ~"
2503 NaGolg|               to hlačnico!" ~Komaj se je oglasil razposajeni vzklik,
2504 NaGolg|        oglasil razposajeni vzklik, se je približal suhoten fant,
2505 NaGolg|             skoraj še otrok, potegnil je spretno in je razparal hlačnico
2506 NaGolg|                potegnil je spretno in je razparal hlačnico prav do
2507 NaGolg|        frfotala okoli gole noge. Smeh je bil zmerom glasnejši; celo
2508 NaGolg|               se nasmehnila. ~"Kaj pa je storil?" ~"Škornje je ukradel!" ~
2509 NaGolg|              pa je storil?" ~"Škornje je ukradel!" ~In topo kakor
2510 NaGolg|           oslepele od sonca. Tedaj se je vzdignil čokati človek,
2511 NaGolg|            vzdignil čokati človek, ki je slonel dotlej leno zleknjen
2512 NaGolg|        zleknjen na klopi. Vzdignil se je in se je vzravnal, nato
2513 NaGolg|           klopi. Vzdignil se je in se je vzravnal, nato je stopil
2514 NaGolg|               in se je vzravnal, nato je stopil s širokimi, počasnimi
2515 NaGolg|               težak in okoren. Stopil je h gruči, zamahnil je visoko
2516 NaGolg|           Stopil je h gruči, zamahnil je visoko s pestjo in je udaril
2517 NaGolg|        zamahnil je visoko s pestjo in je udaril hudodelca naravnost
2518 NaGolg|          otroški krik in hudodelec se je zgrudil na kolena. Roke
2519 NaGolg|         dvignile so ga in opotekal se je dalje. Obraz je bil še bolj
2520 NaGolg|           opotekal se je dalje. Obraz je bil še bolj siv in upal,
2521 NaGolg|            višnjeve. Čokati človek se je vrnil h klopi in se je zleknil
2522 NaGolg|             se je vrnil h klopi in se je zleknil prav tako leno in
2523 NaGolg|              kakor prej; njegov obraz je bil istotako miren in dolgočasen,
2524 NaGolg|                  Otrok pred klopjo se je stisnil krčevito k sestri
2525 NaGolg|               krčevito k sestri in se je je oklepal okoli kolen.
2526 NaGolg|            krčevito k sestri in se je je oklepal okoli kolen. Tresel
2527 NaGolg|        oklepal okoli kolen. Tresel se je po vsem životu in od strahu
2528 NaGolg|              Jezus, tepo ga!" ~Strmel je z velikimi očmi, polnimi
2529 NaGolg|            silne groze. ~Procesija se je pomikala urno dalje, oblak
2530 NaGolg|            urno dalje, oblak prahu se je vlekel za njo. Časih se
2531 NaGolg|               vlekel za njo. Časih se je vzdignila roka, zazibala
2532 NaGolg|           vzdignila roka, zazibala se je vsa gruča; za trenotek se
2533 NaGolg|             vsa gruča; za trenotek se je ustavila procesija, otroci
2534 NaGolg|               so kričali, od daleč se je glasil razposajen krohot.
2535 NaGolg|           Zavili so okoli ogla in vse je utihnilo... ~Otrok je trepetal. ~"
2536 NaGolg|             vse je utihnilo... ~Otrok je trepetal. ~"Ali si videla?
2537 NaGolg|            Ali si videla? S pestjo ga je udaril!" ~Ona se ni zgenila;
2538 NaGolg|             njen suhi, postarni obraz je bil miren. Šla je bila pač
2539 NaGolg|               obraz je bil miren. Šla je bila pač že smrt mimo njega... ~
2540 NaGolg|             smrt mimo njega... ~Sonce je žgalo; v zadušnem prahu
2541 NaGolg|               žgalo; v zadušnem prahu je ležal park. Otrok je zaspal
2542 NaGolg|            prahu je ležal park. Otrok je zaspal sestri na kolenih;
2543 NaGolg|               mu stresale in zastokal je časih, vzkriknil v spanju. ~****** ~ ~
2544 LepaV |                       LEPA VIDA~Zunaj je sonce, ali sonce potuje
2545 LepaV |             sonce potuje bogvekam, že je daleč in sence prihajajo;
2546 LepaV |               so kostanji, ali listje je orumenelo, grbi se in pada
2547 LepaV |             se in pada trepetaje; šel je človek zunaj, pod kostanji,
2548 LepaV |           zunaj, pod kostanji, ali ko je šel mimo, mu je šinila senca
2549 LepaV |                ali ko je šel mimo, mu je šinila senca preko obraza,
2550 LepaV |             preko obraza, domislil se je bogve česa in je zavzdihnil.
2551 LepaV |          domislil se je bogve česa in je zavzdihnil.  Zavzdihnila
2552 LepaV |              zavzdihnil.  Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj
2553 LepaV |       zavzdihnil.  Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj žal
2554 LepaV |           stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo sonca in tudi listja,
2555 LepaV |              sonca in tudi listja, ki je bilo nekoč tako zeleno,
2556 LepaV |               ni bilo več. ~Ogrnil ji je ovratnik preko ramen in
2557 LepaV |            ovratnik preko ramen in se je dotaknil njenih las. In
2558 LepaV |         dotaknil njenih las. In ko jo je vprašal, ni odgovorila,
2559 LepaV |               odgovorila, še komaj se je ozrla nanj, ki jo je ljubil
2560 LepaV |               se je ozrla nanj, ki jo je ljubil strahoma. Kako bi
2561 LepaV |               mu pač odgovorila? Bilo je zaradi sonca, ki je že daleč,
2562 LepaV |              Bilo je zaradi sonca, ki je že daleč, in tudi zaradi
2563 LepaV |              tiho na srce. ~Takrat pa je bilo sonce še visoko na
2564 LepaV |              vsi nedeljski. ~Oblečena je bila v dolg popotni plašč,
2565 LepaV |               popotni plašč, na glavi je imela širok klobuk in pod
2566 LepaV |              klobukom rdečo rožo. Ker je bila pomlad vsenaokoli,
2567 LepaV |               bila pomlad vsenaokoli, je bil njen obraz vesel in
2568 LepaV |           obraz vesel in rdeč, v očeh je bila Velika noč. ~Tako je
2569 LepaV |             je bila Velika noč. ~Tako je šla preko perona, ozrla
2570 LepaV |               malo za grbavo damo, ki je odhajala žalostno, nato
2571 LepaV |            odhajala žalostno, nato pa je stopila ter se lepo nastanila
2572 LepaV |         nastanila v kupeju. ~Prijetno je, če potuje človek in ima
2573 LepaV |             spomladanskega veselja se je zasmejala in oni človek,
2574 LepaV |           zasmejala in oni človek, ki je sedel nasproti, se je vzdramil
2575 LepaV |              ki je sedel nasproti, se je vzdramil in si je pomel
2576 LepaV |        nasproti, se je vzdramil in si je pomel strahoma oči. Nato
2577 LepaV |           pomel strahoma oči. Nato si je popravil ovratnik in kravato,
2578 LepaV |       ovratnik in kravato, počesal si je z roko lase ter se poklonil.
2579 LepaV |              lase ter se poklonil. To je bilo takrat, ko je sijalo
2580 LepaV |       poklonil. To je bilo takrat, ko je sijalo zunaj sonce. ~Ker
2581 LepaV |             Ker sta bila tako sama in je bilo v kupeju toplo in prijetno,
2582 LepaV |           samih takih stvareh, ki jih je oblivalo spomladansko sonce
2583 LepaV |              cvetju. ~Tako na priliko je pripovedovala ona o tistih
2584 LepaV |  pripovedovala ona o tistih časih, ko je nosila še kito na hrbtu
2585 LepaV |            tam leži vas in sredi vasi je bila hiša. Zelena okna ima
2586 LepaV |              rože v polspanju. In kaj je takrat zašumelo na pesku,
2587 LepaV |     zaškripala so narahlo. "St!" Tako je trepetalo ob ograji dvoje
2588 LepaV |         majhnih plašnih src, komaj se je upala roka dotakniti roke
2589 LepaV |             oči so se umikale. Ker se je bližal večer, topli spomladanski
2590 LepaV |              so vztrepetale, glava se je sklonila in dvoje krepkih,
2591 LepaV |          dvoje krepkih, vročih rok se je oklenilo njenega pasu... ~
2592 LepaV |          njenega pasu... ~Tisti večer je jokala v postelji in nikoli
2593 LepaV |            srcem. ~On, na priliko, pa je pripovedoval o tistih časih,
2594 LepaV |       pripovedoval o tistih časih, ko je še sanjal o lepem in junaškem
2595 LepaV |       ljubezni in slavnih delih. Bila je tam aleja in večer se je
2596 LepaV |              je tam aleja in večer se je bližal, topli spomladanski
2597 LepaV |             spomladanski mrak. In kaj je takrat zašumelo na belem
2598 LepaV |      kostanjem? Z lahko-lenimi koraki je prihajala, v senci širokega
2599 LepaV |               veliki ljubezni. ~In ko je prišla mimo, je padla na
2600 LepaV |                 In ko je prišla mimo, je padla na pesek majhna dišeča
2601 LepaV |           dišeča rokavica. Sklonil se je in se je poklonil viteško
2602 LepaV |         rokavica. Sklonil se je in se je poklonil viteško ter je
2603 LepaV |               je poklonil viteško ter je stal pred njo ves trepetajoč.
2604 LepaV |             narahlo nasmehnile in šla je dalje z lahko-lenimi koraki.
2605 LepaV |           Tisto noč ni spal; iskal jo je, koder je hodil, in je ni
2606 LepaV |              spal; iskal jo je, koder je hodil, in je ni več našel. ~"
2607 LepaV |             jo je, koder je hodil, in je ni več našel. ~"Bila je
2608 LepaV |               je ni več našel. ~"Bila je edina, ki sem jo ljubil." ~
2609 LepaV |          ljubil." ~Preko zelene ravni je hitel vlak in že so legale
2610 LepaV |            sanje proti nebu. V kupeju je bilo toplo in prijetno,
2611 LepaV |             ne motila lepega miru, ki je bil v njunih srcih. Kakor
2612 LepaV |          porodile iz tvojih. ~Toplota je legala na telo, legala na
2613 LepaV |               tako čist in sladek mir je bil v duši, da bi ga motila,
2614 LepaV |              V polspanju, v polsanjah je govorila šepetaje, in ko
2615 LepaV |              govorila šepetaje, in ko je bil še srečen in miren smehljaj
2616 LepaV |       smehljaj na njenih ustnicah, se je porodila v njenem srcu čudna
2617 LepaV |           njenem srcu čudna misel, da je bila sreča samo tedaj, samo
2618 LepaV |                in ko so se smehljale, je zavzdihnila narahlo in je
2619 LepaV |             je zavzdihnila narahlo in je odprla oči. ~In v obraz
2620 LepaV |              njih so bile sanje, bilo je hrepenenje po daljnih deželah,
2621 LepaV |            zakletih gradovih. ~Jokala je takrat ves večer in nikoli
2622 LepaV |          njeno srce nikoli več. ~"Bil je edini, ki sem ga ljubila." ~
2623 LepaV |              glasu njenem in njegovem je bilo nekoliko trpkosti,
2624 LepaV |              ah, morda samo senca, ki je bila šinila komaj vidno
2625 LepaV |             srce in lice. Zavzdihnila je in tudi smehljaja ni bilo
2626 LepaV |            njenih ustnicah. Počasi se je pomikal vlak preko ravnine,
2627 LepaV |               so romale misli. ~Legel je mrak in legla je že noč,
2628 LepaV |                Legel je mrak in legla je že noč, zasvetila se je
2629 LepaV |               je že noč, zasvetila se je dremotna luč v kupeju. Dolga
2630 LepaV |          dremotna luč v kupeju. Dolga je še vožnja in dolga je še
2631 LepaV |           Dolga je še vožnja in dolga je še pot in zmerom bolj trudne
2632 LepaV |            tistem otroškem hrepenenju je resnica in življenje; in
2633 LepaV |               življenje; in drugo vse je življenja ponesrečen poskus..." ~
2634 LepaV |         trepalnice. Toplo in prijetno je bilo v kupeju, kakor pozimi,
2635 LepaV |           mraku, v zakurjeni izbi, ko je zunaj sneg in mraz. ~Neprestano
2636 LepaV |            veliki beli kosmi; nebo se je bilo združilo z zemljo,
2637 LepaV |           neizmeren bel oblak. V izbi je gorko in tiho, časih zapraskeče
2638 LepaV |               rdeči svetlobi. Stopila je po prstih k durim in je
2639 LepaV |               je po prstih k durim in je poslušala. Enakomerno praska
2640 LepaV |            prav, zakaj zdravnik mu jo je bil odsvetoval, toda zakaj
2641 LepaV |             odsvetoval, toda zakaj bi je ne pil? Samo majhno čašico
2642 LepaV |              bi velik praznik. Hodila je oprezno, zato da bi ne slišal
2643 LepaV |             da bi ga iznenadila. Tako je odprla duri narahlo, lepa
2644 LepaV |              na belem krožniku, in se je smehljala kakor otrok, ki
2645 LepaV |             smehljala kakor otrok, ki je zagrešil vesel greh iz vesele
2646 LepaV |             motiš?" Tuj in neprijazen je bil njegov pogled, zazeblo
2647 LepaV |             njegov pogled, zazeblo jo je na obrazu in umaknila se
2648 LepaV |              na obrazu in umaknila se je za korak. Samo trenotna
2649 LepaV |            korak. Samo trenotna senca je bila zastrla njegove oči,
2650 LepaV |             bila zastrla njegove oči, je legla na njegov glas in
2651 LepaV |               njegov glas in izginila je takoj, komaj še je ostal
2652 LepaV |           izginila je takoj, komaj še je ostal sled na njegovih ustnicah,
2653 LepaV |             več prijazne ljubezni, ki je bila v njegovem glasu, in
2654 LepaV |              njegovem glasu, in komaj je čutila gorke ustnice, ki
2655 LepaV |       dotaknile njenih prstov. ~Ko se je vrnila v izbo, je sedla
2656 LepaV |               Ko se je vrnila v izbo, je sedla k oknu in je naslonila
2657 LepaV |              izbo, je sedla k oknu in je naslonila glavo ob dlan.
2658 LepaV |        naslonila glavo ob dlan. Tedaj je videla zunaj žalostno in
2659 LepaV |       žalostno in tiho zimsko noč, ki je bila legla na mesto, na
2660 LepaV |               oprezno nevidno roko se je časih narahlo dotaknilo
2661 LepaV |            dotaknilo okna. Klonila ji je glava in mraz ji je legel
2662 LepaV |        Klonila ji je glava in mraz ji je legel na čelo, v srce... ~
2663 LepaV |                v srce... ~Zdrznila se je in se je vzdramila. Ob tistem
2664 LepaV |                  Zdrznila se je in se je vzdramila. Ob tistem trenotku
2665 LepaV |      vzdramila. Ob tistem trenotku pa je začutila na svojih ustnicah
2666 LepaV |               trepetajoče roke. Vstal je in je stal pred njo in njegove
2667 LepaV |         trepetajoče roke. Vstal je in je stal pred njo in njegove
2668 LepaV |          sijale v čistem ognju. ~Vlak je hitel preko ravni, skozi
2669 LepaV |        spomladansko noč. Dremotna luč je sijala od stropa, časih,
2670 LepaV |             stropa, časih, ob ovinku, je zasvetil mesec v kupe. Zgodilo
2671 LepaV |              mesec v kupe. Zgodilo se je, da je bil ugledal nenadoma
2672 LepaV |               kupe. Zgodilo se je, da je bil ugledal nenadoma svoje
2673 LepaV |             skoro že zakopane; in njo je ugledal, ki je stal nekoč
2674 LepaV |       zakopane; in njo je ugledal, ki je stal nekoč pred njo mlad
2675 LepaV |           mlad in trepetajoč in ki jo je iskal in je ni našel. Izpremenila
2676 LepaV |       trepetajoč in ki jo je iskal in je ni našel. Izpremenila se
2677 LepaV |              ni našel. Izpremenila se je pač nekoliko; njene oči,
2678 LepaV |              bolj rdeče, tudi frizura je bila drugačna. In ko so
2679 LepaV |         ustnice v polspanju, tedaj se je zgenila žalost v njegovem
2680 LepaV |           njegovem srcu, vzdignilo se je hrepenenje in ga je vsega
2681 LepaV |      vzdignilo se je hrepenenje in ga je vsega ovladalo, tako da
2682 LepaV |               vsega ovladalo, tako da je vstal in se sklonil k njej
2683 LepaV |              jo objel. Da, zgodilo se je, da je ugledala nenadoma
2684 LepaV |          objel. Da, zgodilo se je, da je ugledala nenadoma tiste
2685 LepaV |             St!"... Ali izpremenil se je; njegove oči, takrat jasne
2686 LepaV |             bil več tako poln in bled je bil. Zakaj počasi se je
2687 LepaV |               je bil. Zakaj počasi se je pomikal zdaj vlak in sanje
2688 LepaV |           luči na peronu, izprevodnik je klical. ~Stala sta si molče
2689 LepaV |             stisnila roko. ~* ~Visoko je bilo takrat sonce in kostanji
2690 LepaV |            listje pada trepetaje. Šel je nekdo zunaj, pod kostanji,
2691 LepaV |            zunaj, pod kostanji, in ko je šel mimo, mu je šinila senca
2692 LepaV |       kostanji, in ko je šel mimo, mu je šinila senca preko obraza,
2693 LepaV |             preko obraza, domislil se je pač za trenotek tistih skoro
2694 LepaV |            skoro že zakopanih sanj in je zavzdihnil. Morda bi postal
2695 LepaV |               bi se ozrl na okno. Šel je mimo in koraki so utihnili. ~
2696 LepaV |             so utihnili. ~Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj
2697 LepaV |         utihnili. ~Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj žal
2698 LepaV |           stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo sonca in tudi listja,
2699 LepaV |              sonca in tudi listja, ki je bilo nekoč tako zeleno in
2700 LepaV |               ni bilo več. ~Ogrnil ji je ovratnik preko ramen in
2701 LepaV |            ovratnik preko ramen in se je dotaknil njenih las. Ali
2702 LepaV |              njenih las. Ali komaj se je ozrla nanj in njen pogled
2703 LepaV |             ozrla nanj in njen pogled je bil tuj in neprijazen ... ~
2704 LepaV |            tistem otroškem hrepenenju je resnica in življenje; vse
2705 LepaV |               in življenje; vse drugo je življenja ponesrečen poskus... ~
2706 LepaV |              poskus... ~Izpreletel ga je mraz, ko se je ozrla nanj,
2707 LepaV |          Izpreletel ga je mraz, ko se je ozrla nanj, ki jo je ljubil
2708 LepaV |               se je ozrla nanj, ki jo je ljubil strahoma. Okrenila
2709 LepaV |          ljubil strahoma. Okrenila se je počasi in je šla in ga je
2710 LepaV |              Okrenila se je počasi in je šla in ga je ostavila. Na
2711 LepaV |             je počasi in je šla in ga je ostavila. Na pragu ji je
2712 LepaV |              je ostavila. Na pragu ji je zdrknil ovratnik raz ramena
2713 Zaljub|              siromaka, in zabolelo me je srce, ko sem ga ugledal.
2714 Zaljub|              ko sem ga ugledal. On pa je bil vesel, ker me je imel
2715 Zaljub|               pa je bil vesel, ker me je imel rad, kakor me imajo
2716 Zaljub|             mnogi dobri ljudje. Vesel je bil, ali ta hipna radost
2717 Zaljub|              bil, ali ta hipna radost je zasijala samo kakor medla
2718 Zaljub|            teme njegove žalosti. Upàl je bil njegov obraz, neobrit;
2719 Zaljub|         oteklih trepalnic. Zaljubljen je bil. ~Ko se je napil vina
2720 Zaljub|             Zaljubljen je bil. ~Ko se je napil vina moj fant, mi
2721 Zaljub|               napil vina moj fant, mi je pripovedoval; jezik mu je
2722 Zaljub|             je pripovedoval; jezik mu je bil že težak in oči so mu
2723 Zaljub|             pripovedujem v svojem, ki je priznano lep. Še vsi kritiki
2724 Zaljub|               malo potrpljenja. (Tako je dejal naš župnik, predno
2725 Zaljub|              dejal naš župnik, predno je začel pridigo in vsa cerkev
2726 Zaljub|              pridigo in vsa cerkev se je useknila; tudi jaz sem se
2727 Zaljub|             sem se useknil; zelo lepo je bilo.) Moj fant je imel
2728 Zaljub|               lepo je bilo.) Moj fant je imel veliko morale v sebi,
2729 Zaljub|               ne bila vršila. Govoril je o morali grdo in nespoštljivo,
2730 Zaljub|               nespoštljivo, v srcu pa je bil bel golobček. Tudi jaz
2731 Zaljub|           zadosti nazmerjati; revskal je nad njo, kadar jo je srečal.
2732 Zaljub|          revskal je nad njo, kadar jo je srečal. Tako delajo vsi,
2733 Zaljub|              zaljubljeni, ampak finta je že stara. ~Zdaj pa malo
2734 Zaljub| odkritosrčnosti polna lažnivost! Nebo je jasno, kakor ribje oko,
2735 Zaljub|           Človek nikoli ne ve, kaj mu je namenjeno. Kazen je grehu
2736 Zaljub|            kaj mu je namenjeno. Kazen je grehu za petami. Nekdo je
2737 Zaljub|             je grehu za petami. Nekdo je jedel na veliki petek krvavico,
2738 Zaljub|               krvavico, drugo leto se je prehladil in bi bil kmalu
2739 Zaljub|            Življenje človeško podobno je vodi,~ki vsaka po svoji
2740 Zaljub|        sitnosti pozneje. ~Zaljubil se je bil moj fant in tako so
2741 Zaljub|            bolj dolge in nerodne. Bil je podoben slovenskemu literatu.
2742 Zaljub|             bom že še povedal. On sam je bil kos umetnika in to je
2743 Zaljub|             je bil kos umetnika in to je dajalo njegovi zunanjosti,
2744 Zaljub|         dajalo njegovi zunanjosti, ki je bila tako že zadosti smešna,
2745 Zaljub|            navaden advokat, temveč da je umetnik, se obrnejo od njega;
2746 Zaljub|         lajali nanje samo psi, ki jih je bil Bog resnično ustvaril
2747 Zaljub|         priliznil neki ženski, ali ko je izvedela, da pišem novele
2748 Zaljub|         novele in celo lirične pesmi, je bilo vse pri kraju in zdaj
2749 Zaljub|             on pripoveduje. ~* ~Nisem je še poznal, ali rad sem jo
2750 Zaljub|               slišal njeno ime, se mi je zdelo, da me je nekdo od
2751 Zaljub|            ime, se mi je zdelo, da me je nekdo od daleč poklical
2752 Zaljub|        Naposled sem jo videl in lepša je bila nego v mojih sanjah.
2753 Zaljub|               misliš po priliki, kako je lepa. Ona je omožena in
2754 Zaljub|            priliki, kako je lepa. Ona je omožena in tudi njen mož
2755 Zaljub|              omožena in tudi njen mož je lep in prijazen človek,
2756 Zaljub|              nimam rad. Moj prijatelj je in me jako ceni, zato ker
2757 Zaljub|             nisem bil vsled tega, saj je bil celo Bacon zelo dober
2758 Zaljub|               lakaj in Heinejev ponos je bil prav tako umeten kakor
2759 Zaljub|           kdor se šopiri najglasneje, je v svojem srcu najponižnejši
2760 Zaljub|               ti lahko po pravici, da je takrat še nisem ljubil,
2761 Zaljub|           žensko. Samo natura moja se je vzbudila. Nisem je ljubil,
2762 Zaljub|            moja se je vzbudila. Nisem je ljubil, toda pokleknil bi
2763 Zaljub|             skrivam v miznici. Ako ti je prav, ti jih pokažem. ~"
2764 Zaljub|             izrazim, sredi te noči se je mahoma zasvetilo, zableščalo
2765 Zaljub|           zasvetilo, zableščalo se mi je pred očmi. Videl sem jo
2766 Zaljub|          komaj par kratkih minut, šla je in zdaj je že več nego leto
2767 Zaljub|         kratkih minut, šla je in zdaj je že več nego leto dni od
2768 Zaljub|           leto dni od tega. Takrat se je toliko spremenilo v meni,
2769 Zaljub|              stanovanje in ti veš, da je to pri meni vselej znamenje
2770 Zaljub|              zmerom, kjer si bil." To je vseeno. Celo tisto dolgo
2771 Zaljub|              mu stisnem roko -- mokra je, mrzla in spolzka, kakor
2772 Zaljub|         Sedela sva na vrtu, lep večer je bil. Zdelo se mi je, da
2773 Zaljub|             večer je bil. Zdelo se mi je, da sem zmerom manjši in
2774 Zaljub|          takrat, da sem zardel, ko me je ogovoril natakar. "Čemu
2775 Zaljub|              Čemu pa ste zardeli?" me je prašala. "Zardevam pogostokrat,
2776 Zaljub|              Zardevam pogostokrat, to je tako moja navada. Vrhu tega
2777 Zaljub|              sem prišel domov. -- Res je imel majhno plešico nad
2778 Zaljub|              In potem, Bog vedi, kako je prišlo, mi je pripovedovala
2779 Zaljub|              vedi, kako je prišlo, mi je pripovedovala lepe stvari
2780 Zaljub|               svojega življenja. Prej je bila zame samo ljubezniva
2781 Zaljub|            ljubezniva dama, ali kakor je pripovedovala, se je vse
2782 Zaljub|            kakor je pripovedovala, se je vse spremenilo. Morda je
2783 Zaljub|              je vse spremenilo. Morda je bila ljubezen že v mojem
2784 Zaljub|             ne oprašila krila. ~Morda je bila ljubezen v tem, tista
2785 Zaljub|             in poljube za sabo. Morda je že vedelo o ljubezni moje
2786 Zaljub|              cesti prijateljstva. ~Če je bilo tako -- zdaj so se
2787 Zaljub|             misli na druga pota, kjer je sama žalost in samo vzdihovanje.
2788 Zaljub|               sem ga živel sam. Otrok je bila in tudi jaz sem bil
2789 Zaljub|              o sanje mladosti! Nosila je dolgo kito z lepim rdečim
2790 Zaljub|           neprestano; poslušaš, in to je čuden, tako sladke bolečine,
2791 Zaljub|              ljubosumen... Zelo mlada je še bila, človek bi si mislil,
2792 Zaljub|              nego o čokoladi, toda že je ljubila, ne kakor otrok --
2793 Zaljub|             ne kakor otrok -- ljubila je z vso dušo, s tisto prelepo,
2794 Zaljub|                Misliš si morda, da se je zaljubila v tistega lepega
2795 Zaljub|       črnookega, črnolasega fanta, ki je hodil za njo, in misliš
2796 Zaljub|                in misliš si morda, da je poljubila njega ob tistem
2797 Zaljub|                 dragi moj, zgodilo se je nekaj čudnega -- ob tisti
2798 Zaljub|        čudnega -- ob tisti uri, ko mi je pripovedovala, sem spoznal,
2799 Zaljub|            sem bil črnook in črnolas. Je že tako na svetu. Poznal
2800 Zaljub|              Poznal sem nekoga, ki se je spreminjal neprestano; danes
2801 Zaljub|          spreminjal neprestano; danes je bil tak, jutri tak. Celo
2802 Zaljub|               spreminjajo. Koliko jih je, recimo, ki so danes tako
2803 Zaljub|             enakega. ~Posebno pri nas je veliko takih slučajev. Videl
2804 Zaljub|            slabo slovenščino -- danes je priznan literat; kadar umrje,
2805 Zaljub|              profesor. Nekdo drugi se je odlikoval z močnim glasom,
2806 Zaljub|        odlikoval z močnim glasom, kaj je govoril, vrag vedi -- grmelo
2807 Zaljub|          govoril, vrag vedi -- grmelo je kar tako; zdaj je državni
2808 Zaljub|              grmelo je kar tako; zdaj je državni poslanec, in če
2809 Zaljub|       žalostne praznote -- ali kar se je nekaj preobrnilo v njih,
2810 Zaljub|             duševni potres in -- tako je, glej! ~Misliš, da se spreminjajo
2811 Zaljub|       dotakneš ob komolec človeka, ki je bil oropal svojega bližnjika
2812 Zaljub|            Poznal sem umetnika, ki si je napravil v trudu svoje duše
2813 Zaljub|            lepo preteklost, na kateri je zidal počasi kamen na kamen,
2814 Zaljub|             nagroben spomenik; prišel je nekdo drugi, pogledal je
2815 Zaljub|              je nekdo drugi, pogledal je na prijetno zgradbo in ker
2816 Zaljub|            prijetno zgradbo in ker mu je bila pogodi, se je je kratkomalo
2817 Zaljub|             ker mu je bila pogodi, se je je kratkomalo polastil ter
2818 Zaljub|              mu je bila pogodi, se je je kratkomalo polastil ter
2819 Zaljub|           lepo sam dalje; samo streho je bilo treba še napraviti
2820 Zaljub|              napraviti in napravil jo je; zdaj je spomenik njegov,
2821 Zaljub|               in napravil jo je; zdaj je spomenik njegov, imena tistega
2822 Zaljub|            imena tistega umetnika, ki je bil zidal do podstrešja,
2823 Zaljub|               tako prazna... ~* ~Tako je pripovedovala in ni videla,
2824 Zaljub|             rože, ki so dišale, da mi je bilo motno pred očmi, motno
2825 Zaljub|              sem se udomačil tam, tam je bil moj dom od nekdaj in
2826 Zaljub|               No, ne govorimo -- zdaj je bilo vse dobro; utrujen
2827 Zaljub|              opomnim mimogredé -- pil je človek in gledal je Bog
2828 Zaljub|               pil je človek in gledal je Bog vedi kako; smilil se
2829 Zaljub|               vedi kako; smilil se mi je in strah me je bilo. In
2830 Zaljub|           smilil se mi je in strah me je bilo. In usmili se Bog še
2831 Zaljub|            mene -- zdaj vem, zakaj me je bilo strah. Mislil sem drugo
2832 Zaljub|               gorele zaspano, natakar je smrčal. Na stropu se je
2833 Zaljub|               je smrčal. Na stropu se je vzbudila velika muha, počasi
2834 Zaljub|               in v širokih kolobarjih je pribrenčala dol in je brenčala
2835 Zaljub|      kolobarjih je pribrenčala dol in je brenčala okoli njegove glave.
2836 Zaljub|            okoli njegove glave. On se je ozrl nanjo in se je otožno
2837 Zaljub|             On se je ozrl nanjo in se je otožno nasmehnil. ~"Poznam
2838 Zaljub|                Poznam jo, tole muho," je dejal in je zamahnil nalahko, "
2839 Zaljub|               tole muho," je dejal in je zamahnil nalahko, "lani
2840 Zaljub|             sprehajala po Ringu. Zdaj je nekoliko odebelela in zdi
2841 Zaljub|            oči večje..." Nasmehnil se je še bolj otožno in je zamahnil
2842 Zaljub|               se je še bolj otožno in je zamahnil odločneje, tako
2843 Zaljub|        zamahnil odločneje, tako da se je vrnila muha proti stropu. "
2844 Zaljub|              proti stropu. "Moje srce je zdaj drugod -- moje življenje
2845 Zaljub|              drugod -- moje življenje je nastopilo nova pota..."
2846 Zaljub|          nastopilo nova pota..." Muha je zadremala na stropu, on
2847 Zaljub|               zadremala na stropu, on je govoril z enakomernim, bridkosti
2848 Zaljub|                  Vstala sva, večer se je bil že globoko nagnil. In
2849 Zaljub|             ta čudež!... Veliko večja je bila od mene, zmerom večja,
2850 Zaljub|              Oh, prijatelj, črn kužek je capljal zraven nje in je
2851 Zaljub|              je capljal zraven nje in je nosil njen sončnik v nežnem
2852 Zaljub|               Tista rdeča pentlja, ki je bila nekoč na njenih laseh,
2853 Zaljub|           bila nekoč na njenih laseh, je bila zdaj zavezana okoli
2854 Zaljub|             mojega vratu... Lep večer je bil, luna je vstajala izza
2855 Zaljub|                Lep večer je bil, luna je vstajala izza visokih streh,
2856 Zaljub|        visokih streh, hladnejši veter je pihal od zahoda... Stopala
2857 Zaljub|            pihal od zahoda... Stopala je tako lahko in fino, moja
2858 Zaljub|               lepa dama, privzdignila je krilo do gležnjev in je
2859 Zaljub|               je krilo do gležnjev in je stopala lahko in fino po
2860 Zaljub|                v neizmernost. Še malo je zafrfotal od daleč pajčolan
2861 Zaljub|             njenem klobuku, zafrfotal je kakor komaj viden bel oblaček
2862 Zaljub|            bel oblaček na nebu in vse je izginilo. Kužek pa je ostal
2863 Zaljub|             vse je izginilo. Kužek pa je ostal spodaj s tisto rdečo
2864 Zaljub|            pentljo okoli vratu. Nekdo je prišel mimo in ga je brcnil
2865 Zaljub|            Nekdo je prišel mimo in ga je brcnil v stran. ~* ~Po njenem
2866 Zaljub|               Po njenem slovesu se me je polastila neizmerna žalost
2867 Zaljub|             in sredi te žalosti se mi je zjasnilo v duši. O, prijatelj, --
2868 Zaljub|        prijatelj, -- Bog vedi, kaj mi je bilo prišlo na misel. Ali
2869 Zaljub|             bilo prišlo na misel. Ali je sploh mogoče, da bi se človek
2870 Zaljub|             tista rdeča pentlja se mi je prav lepo podala... ~No,
2871 Zaljub|              lepo podala... ~No, tako je šla za zmerom. Jaz pa sem
2872 Zaljub|            sem v neko dolgo vežo, tam je stalo ob zidu petdeset starih,
2873 Zaljub|         drevesca so dremala tam; bilo je že pozno v noč in listje
2874 Zaljub|              pozno v noč in listje se je stresalo od zaspanosti in
2875 Zaljub|                Zraven vsakega drevesa je stala plinova svetilka,
2876 Zaljub|              oprašeni od prahu, ki ga je prinašal veter v celih gostih
2877 Zaljub|             ograje. Tam na koncu vrta je bil nevisok podij; na podiju
2878 Zaljub|          Usnje, pergament. Dirigentka je imela naočnike, gledala
2879 Zaljub|               imela naočnike, gledala je izza njih, da me je stresalo;
2880 Zaljub|           gledala je izza njih, da me je stresalo; vrat njen je bil
2881 Zaljub|             me je stresalo; vrat njen je bil dolg, zelo dolg in jabolko
2882 Zaljub|               zelo dolg in jabolko se je pomikalo neprestano gor
2883 Zaljub|              ni imela; slučajno se ji je krilo malo privzdignilo
2884 Zaljub|               se vzdignili, zasvirala je godba... Dovoli, prijatelj,
2885 Zaljub|            prijatelj, to solzo, ki mi je orosila oko... Vzdihovalo
2886 Zaljub|             orosila oko... Vzdihovalo je, stokalo brez nehanja, brez
2887 Zaljub|             mi, so stokale; ali veter je utihnil, bežal je preko
2888 Zaljub|               veter je utihnil, bežal je preko ceste preko visokih
2889 Zaljub|         visokih nočnih streh; luna se je skrila za bel oblak, ki
2890 Zaljub|               skrila za bel oblak, ki je vztrepetaval ter hitel proti
2891 Zaljub|               proti zapadu... ~Prišlo je sovraštvo mednje, gledale
2892 Zaljub|            mogle odtrgati. Dirigentka je odprla usta -- prikazal
2893 Zaljub|            odprla usta -- prikazal se je velik zob. Zakričala je
2894 Zaljub|               je velik zob. Zakričala je nekaj, sklonila se je in
2895 Zaljub|       Zakričala je nekaj, sklonila se je in udarila goslarico po
2896 Zaljub|            goslarico po prstih. Boben je zaropotal, krohotal se je
2897 Zaljub|             je zaropotal, krohotal se je hudobno. Dirigentka se je
2898 Zaljub|             je hudobno. Dirigentka se je okrenila in je udarila tudi
2899 Zaljub|          Dirigentka se je okrenila in je udarila tudi bobnarico po
2900 Zaljub|       bobnarico po prstih. In tako se je pričel strašen boj -- loki
2901 Zaljub|               note so frfotale, boben je skočil kvišku in se je zagnal
2902 Zaljub|          boben je skočil kvišku in se je zagnal v dirigentko, podij
2903 Zaljub|         zagnal v dirigentko, podij se je gibal, svetilke so se tresle;
2904 Zaljub|                     Pomisli, moj gumb je bil vsega vzrok, tisti vrhni
2905 Zaljub|           gumb na telovniku, ki se mi je bil odpel in je visel samo
2906 Zaljub|              ki se mi je bil odpel in je visel samo še na eni sami
2907 Zaljub|        nenadoma domislil. Ves čas, ko je pripovedovala moja lepa
2908 Zaljub|           čela, njenih las -- ves čas je gledala na tisti neumni
2909 Zaljub|               ganil, pomisli, ves čas je gledala nanj, pa se ni ganil.
2910 Zaljub|               pa se ni ganil. Ta gumb je bil vsega vzrok, on sam
2911 Zaljub|               bil vsega vzrok, on sam je bil vzrok, da je šla in
2912 Zaljub|               on sam je bil vzrok, da je šla in da me je ostavila
2913 Zaljub|             vzrok, da je šla in da me je ostavila na cesti s tisto
2914 Zaljub|            Dam ji govoriti, moj obraz je ves nedolžen in tako si
2915 Zaljub|              laže kakor Nozdrev -- že je čisto na dvoje: tu ženska,
2916 Zaljub|               na lep fantom. ~Gledala je moj gumb in jaz sem spoznal
2917 Zaljub|              veliko svoje veselje, da je bila ženska. Na veliko svojo
2918 Zaljub|            sem spoznal, prijatelj, da je bila ženska. O, da bi tistega
2919 Zaljub|             roke svojim damam. Ženska je in nasmehnila bi se, kakor
2920 Zaljub|           baronom... ~* ~Spremenil se je nenadoma njegov obraz, nekaj
2921 Zaljub|            hudomušnega, prikritega mu je švignilo preko ustnic, preko
2922 Zaljub|            niso prikazale, samo nekoč je nekaj zaplapolalo, zafrfotalo
2923 Zaljub|             zafrfotalo od daleč -- to je bil pajčolan na njenem klobuku. ~
2924 Zaljub|        strašnem večeru. O, koliko jih je na svetu, ki živ‚ in umrjejo
2925 Zaljub|        pometač. On pa misli trdno, da je narodov besednik. Brez števila
2926 Zaljub|        narodov besednik. Brez števila je takih zlaganih in lažnivih
2927 Zaljub|            lažnivih eksistenc. Kaj pa je na priliko tisti človek,
2928 Zaljub|             njegovo slavo? Pljuvalnik je, čisto navaden pljuvalnik!
2929 Zaljub|         pljuvalnikov, dragi moj, kako je posejana z njimi naša mila
2930 Zaljub|           Milostljiva, baron Patapouf je vaš suženj!" ~Nasmehnil
2931 Zaljub|            vaš suženj!" ~Nasmehnil se je, namežiknil je: "In ona
2932 Zaljub|           Nasmehnil se je, namežiknil je: "In ona je ženska, kljub
2933 Zaljub|                namežiknil je: "In ona je ženska, kljub vsemu je le
2934 Zaljub|            ona je ženska, kljub vsemu je le ženska!"... ~"In še nekaj!" ~
2935 Zaljub|               In še nekaj!" ~Odpel si je suknjo. ~"Ko se je peljal
2936 Zaljub|           Odpel si je suknjo. ~"Ko se je peljal tod mimo šah Muzzafer-Eddin,
2937 Zaljub|       predstavil in ob tej priliki me je počastil z redom vzhajajoče
2938 Zaljub|             zvezdice na prsih." ~Imel je na prsih, na telovniku,
2939 Zaljub|               težko... Glej, zasijalo je zunaj, zasvetlikalo se je...
2940 Zaljub|             je zunaj, zasvetlikalo se je... stopnice!" ~Skočil je
2941 Zaljub|              je... stopnice!" ~Skočil je kvišku, ves se je tresel
2942 Zaljub|              Skočil je kvišku, ves se je tresel in komaj sem se osvestil,
2943 Zaljub|                ga ni bilo več. ~Zunaj je vzhajala luna in par žarkov
2944 Zaljub|        vzhajala luna in par žarkov se je zasvetilo na steni. Natakar
2945 Zaljub|           zasvetilo na steni. Natakar je spal; pri srcu mi je bilo
2946 Zaljub|          Natakar je spal; pri srcu mi je bilo tako žalostno, da sem
2947 Vedom |                       VEDOMEC~I ~Stal je prej kraj poti, kakor jih
2948 Vedom |            jih stoji lepo število, in je gledal, kako veselo je živelo
2949 Vedom |             in je gledal, kako veselo je živelo življenje. In mislil
2950 Vedom |           živelo življenje. In mislil je, da zaničuje to življenje.
2951 Vedom |        zaničeval; frazo o zaničevanju je bil pobral iz knjig ljudi,
2952 Vedom |               mu bili podobni, ter se je zaljubil vanjo. Treba mu
2953 Vedom |              zaljubil vanjo. Treba mu je bilo donkišotskega orožja.
2954 Vedom |                Jakob -- tudi imena ga je bilo sram in imenoval se
2955 Vedom |              bilo sram in imenoval se je rajši Radoslav -- je bil
2956 Vedom |               se je rajši Radoslav -- je bil poet in je nosil umetno
2957 Vedom |            Radoslav -- je bil poet in je nosil umetno zavozlano kravato,
2958 Vedom |               in prozoren havelok, ki je vihral v vetru. Obraz mu
2959 Vedom |              vihral v vetru. Obraz mu je bil nelep, maloizrazen,
2960 Vedom |             debele in razpokane. Tako je hodil po svojih potih, dolg,
2961 Vedom |          slovenske literature. Smešna je reč, ako jo pogleda človek
2962 Vedom |          človek od daleč; od blizu pa je ni treba gledati. ~Grenkobe
2963 Vedom |              in zlaganega zaničevanja je srečal Jakob na ovinku svojega
2964 Vedom |    neprijaznega romanja žensko, ki si je osvojila njegovo dušo in
2965 Vedom |               in vso njegovo kri. Rad je imel Jakob lepe ženske,
2966 Vedom |               vreme. Tudi zaljubil se je bil že pogostokrat, poljubljal
2967 Vedom |               pogostokrat, poljubljal je mnogokatere ustnice in opeval
2968 Vedom |            opeval mnogo oči; kadar se je naveličal, se je poslovil
2969 Vedom |             kadar se je naveličal, se je poslovil ves solzen in z
2970 Vedom |             solzen in z izgovorom, ki je dišal po humaniteti: ~"Na
2971 Vedom |               pred menoj leží..." ~In je šel. Pravili so čudne bajke
2972 Vedom |             češčen od njegovih verzov je bil njegov havelok. ~On
2973 Vedom |               njegov havelok. ~On sam je vedel, da je njegovo vagabundstvo
2974 Vedom |         havelok. ~On sam je vedel, da je njegovo vagabundstvo neprijetno
2975 Vedom |              romantike, ali koketiral je ž njim in sčasoma si je
2976 Vedom |               je ž njim in sčasoma si je nalagal na glavo mučeniško
2977 Vedom |              mučeniško krono. Tudi to je bilo potrebno; potrebno
2978 Vedom |               bilo potrebno; potrebno je bilo, da si je domišljal
2979 Vedom |               potrebno je bilo, da si je domišljal romantiško Golgato,
2980 Vedom |     dolgočasno vodmatsko blato, ki mu je škropilo do ovratnika. Njegovo
2981 Vedom |          ovratnika. Njegovo življenje je bilo neokusen ragú: nizko
2982 Vedom |              laž, laž, laž... ~Ženski je bilo ime Lucija. Gladka
2983 Vedom |            ime Lucija. Gladka in bela je bila njena polt, telo je
2984 Vedom |              je bila njena polt, telo je bilo vitko, polno, poželenje
2985 Vedom |     trepalnicami in so vabile. Lucija je ljubila poezijo in poete,
2986 Vedom |              so pokvarjene, njih okus je nenaraven. Tako je prebirala
2987 Vedom |               okus je nenaraven. Tako je prebirala vse slovenske
2988 Vedom |               do Murna in ljubila jih je lepo število; gledala je
2989 Vedom |              je lepo število; gledala je za Murnom, kadar je stopal
2990 Vedom |           gledala je za Murnom, kadar je stopal po Poljanskem nasipu
2991 Vedom |           ustih, za Zupančičem, kadar je hodil z dolgimi koraki in
2992 Vedom |             po istem potu in ozrla se je čelo, kadar je šla mimo
2993 Vedom |               ozrla se je čelo, kadar je šla mimo kavarne, kjer je
2994 Vedom |             je šla mimo kavarne, kjer je sedel ob oknu Govekar, privzdigal
2995 Vedom |              brisal naočnike... ~Nebo je gorelo v belem plamenu;
2996 Vedom |               plamenu; mirno, leno se je pripogibalo rumeno klasje --
2997 Vedom |             zaspani krik vrane, ki se je bila vzdignila žejna in
2998 Vedom |               bila vzdignila žejna in je letela preko polja. ~"Na
2999 Vedom |              polja. ~"Na kakšno pot!" je vzdihnil Jakob. Ustnice
3000 Vedom |              na svetu, glej!" ~Lucija je hodila kakor po mehkem mahu,