Chapter

3501 Sreca |           šele nastopil svojo pot. To je bilo samo zategadelj, ker
3502 Sreca |              videl cilja; in žalostna je pot, če hodi človek in kloni
3503 Sreca |           prelepe farne cerkve! Dolga je bila pot, ali nič me ni
3504 Sreca |       ranjenih nog. Nič za to! Dovolj je še krvi v mojih žilah; če
3505 Sreca |          enkrat tisto kri!... ~Gledal je preko ravni, v soncu okópane:
3506 Sreca |           zavitega, v burji šumečega, je izvirala steza, spuščala
3507 Sreca |           izvirala steza, spuščala se je v doline, vzpenjala se je
3508 Sreca |             je v doline, vzpenjala se je v hribe, grapava, kamenita;
3509 Sreca |              izpod kamnov. ~Širila se je steza, trnjeva meja se je
3510 Sreca |             je steza, trnjeva meja se je razmaknila, široka bela
3511 Sreca |      razmaknila, široka bela cesta se je izlila v ravan... ~Bil sem
3512 Sreca |              in sem bil zdrav. Kakšna je bila moja misel, misel bolnika,
3513 Sreca |            sem bil in prikazala se mi je sreča v nedeljski kmečki
3514 Sreca |         drobne pametne oči; v desnici je imela velik dežnik, v levici
3515 Sreca |               in zbogom!... ~Višje se je vzdignilo sonce, v jadrnem
3516 Sreca |              sonce, v jadrnem diru se je vozilo preko neba na burje
3517 Sreca |              do obzorja. Zasvetilo se je žarno tam nad gozdom; zaplel
3518 Sreca |             tam nad gozdom; zaplel se je pramen zlate grive v mogočne
3519 Sreca |             te nikoli nisem videl, ko je bilo bolno moje trudno telo
3520 Sreca |          bolno moje trudno telo in si je zaželelo malodušno srce
3521 Sreca |          dolžan življenje, kolikor ga je v meni. O sladka dolžnost,
3522 Sreca |          kipeče bogastvo. Zakaj blizu je že september, pozno je že
3523 Sreca |          blizu je že september, pozno je že in skoro bo setev zamujena!... ~
3524 Sreca |              se stresa v burji, že se je bila vzdignila na jugu velika
3525 Sreca |                  Velika črna glava se je bila vzdignila, prikazale
3526 Sreca |          temni nebo nad njim. Oblečen je človek v črno salonsko suknjo,
3527 Sreca |           črno salonsko suknjo, ki mu je preozka, zato ker je telo
3528 Sreca |               mu je preozka, zato ker je telo zelo zavaljeno. Noge
3529 Sreca |           črne prekratke hlače, glava je debela, bradata, naočniki
3530 Sreca |          kihne časih in kobali. Velik je, do neba sega cilinder,
3531 Sreca |              cilinder, tenkim nožicam je široka cesta komaj dovolj
3532 Sreca |           preko jarka -- glej, zrasla je ljulka na rodovitnem polju;
3533 Sreca |               travnik, -- glej, trava je ožgana, pomendrana, komaj
3534 Sreca |             gozd, -- glej, razglodano je drevje, preperelo... In
3535 Sreca |           stopi zdaj z balkona; pozno je že, senca že leži nad vso
3536 Sreca |             obledela! Pokaži zdaj, če je roka tvoja dovolj močna,
3537 Sreca |           roka tvoja dovolj močna, če je res še krvi v tvojih žilah,
3538 Sreca |           vzdigni meč!... ~Stresel se je, napele so se mu prsi, omahnil
3539 Sreca |         napele so se mu prsi, omahnil je ter se naslonil ob ograjo. ~"
3540 Sreca |            kaj ti ni mraz?" ~Pogledal je in se je začudil in je sklonil
3541 Sreca |             mraz?" ~Pogledal je in se je začudil in je sklonil glavo. ~"
3542 Sreca |       Pogledal je in se je začudil in je sklonil glavo. ~"Ni mi mraz,
3543 Sreca |          Barica!" ~Z lenimi koraki se je vrnil v izbo. ~* ~To je
3544 Sreca |               je vrnil v izbo. ~* ~To je tako, če si stavi človek
3545 Sreca |           brez polirja!  Zakaj mahoma je izginila hiša, izginil je
3546 Sreca |             je izginila hiša, izginil je tudi balkon, ni bilo več
3547 Sreca |                temnostrmeči nad vodo, je bil prilepljen le sen balkon,
3548 Sreca |             lastovičje gnezdo. Stopil je človek nanj in balkon se
3549 Sreca |              človek nanj in balkon se je stresel, zazibala se je
3550 Sreca |               je stresel, zazibala se je morda tudi hiša v gnilih
3551 Sreca |            valovi... Na onem bregu se je tresel enakomerno visok
3552 Sreca |            fabriški stolp, zamajal se je časih, kadar so se omeglile
3553 Sreca |              so se omeglile oči in se je zamajala v mogočnem loku
3554 Sreca |            vsa zemlja. Eno samo drevo je stalo tam nekje, majhno,
3555 Sreca |             večerne pokrajine. ~Franc je šel po ozkem koridorju in
3556 Sreca |             šel po ozkem koridorju in je stopil v svojo izbo; prazna
3557 Sreca |           stopil v svojo izbo; prazna je bila, temna in neprijazna.
3558 Sreca |           neprijazna. Miza pred oknom je bila vsa pokrita s knjigami,
3559 Sreca |          ležale tudi na tleh. ~Stopil je k oknu; strmela so mu naproti
3560 Sreca |           hiše; skoraj ob robu strehe je stal visok in tenek dimnik
3561 Sreca |             kučmo; na drugi strani se je tiščalo skupaj troje nizkih
3562 Sreca |          rabim ničesar!" ~Njegov glas je bil prijazen, ali oči so
3563 Sreca |             hladno in trudno. ~Barica je stala na pragu; majhna je
3564 Sreca |             je stala na pragu; majhna je bila in drobna; na ustnicah
3565 Sreca |              mirnem, razumnem pogledu je bil izraz človeka, ki je
3566 Sreca |              je bil izraz človeka, ki je bil ugledal življenje prezgodaj
3567 Sreca |             se ga ni ustrašil, temveč je vzel breme na svoje rame
3568 Sreca |             si, Franc; lezi!" ~Strnil je obrvi, stopil je k nji in
3569 Sreca |               Strnil je obrvi, stopil je k nji in jo prijel za roko. ~"
3570 Sreca |         Prihodnji mesec že!" ~Govoril je hlastno in jo je stiskal
3571 Sreca |              Govoril je hlastno in jo je stiskal trdo za roko; njegove
3572 Sreca |              v temnem ognju, ki se ga je bala. ~"Prihodnji mesec,
3573 Sreca |               Franc!" ~V njenem glasu je bilo toliko groze, da se
3574 Sreca |              bilo toliko groze, da se je zdrznil sam. ~"Zakaj se
3575 Sreca |               bojiš, Barica? Tesno mi je tukaj, umrl bi! Samo zunaj
3576 Sreca |            tukaj, umrl bi! Samo zunaj je življenje -- no, Barica,
3577 Sreca |             moram odtod!" ~Gledala mu je v obraz z mirnimi očmi in
3578 Sreca |           obraz z mirnimi očmi in mir je bil porojen iz velike žalosti. ~"
3579 Sreca |            storili, Franc?" ~Izpustil je njeno roko, zamahnil je
3580 Sreca |               je njeno roko, zamahnil je nejevoljno in se je vrnil
3581 Sreca |          zamahnil je nejevoljno in se je vrnil k oknu. ~"Tisto neumno
3582 Sreca |               še tisto malo moči, kar je je ostalo v telesu izza
3583 Sreca |               tisto malo moči, kar je je ostalo v telesu izza grenkobne
3584 Sreca |          sodijo, da sem bolan! Ako pa je blizu konec -- čemu med
3585 Sreca |                v podstrešnem oknu, se je prikazal vesel rdeč obraz,
3586 Sreca |               rdeč obraz, zasmejal se je in je pozdravil. ~"Glej,
3587 Sreca |              obraz, zasmejal se je in je pozdravil. ~"Glej, in jaz
3588 Sreca |              Ta človek živi, zato ker je njegovo življenje brez pomena,
3589 Sreca |             mu niso na skrbi... In to je človek -- kaj sem torej
3590 Sreca |            kaj sem torej jaz?" ~Sosed je bil odprl okno. ~"Franc,
3591 Sreca |                ali si že čul?" ~Franc je prašal z očmi. ~"Naši umetniki
3592 Sreca |        razstavijo na Dunaju!" Razumel je samo napol, ali ves se je
3593 Sreca |             je samo napol, ali ves se je stresel in je odprl hrupoma
3594 Sreca |              ali ves se je stresel in je odprl hrupoma okno. ~"Kdo
3595 Sreca |             marcu že menda; toliko mi je povedal Strehar." ~"Pridi
3596 Sreca |               življenje, o Bog -- kaj je res, da se pričenja novo
3597 Sreca |          pričenja novo življenje? Kaj je res, da ga dočakam?" ~Kakor
3598 Sreca |          navalile misli nanj, preslab je bil in se je oprl ob posteljo. ~
3599 Sreca |            nanj, preslab je bil in se je oprl ob posteljo. ~Zdaj
3600 Sreca |               oprl ob posteljo. ~Zdaj je torej zapisano, da moram
3601 Sreca |         zapisano, da moram odtod! Kal je pognala iz zrahljane prsti,
3602 Sreca |          živel?" ~Ne da bi bil trkal, je stopil v izbo Jože Gorjanec
3603 Sreca |               v izbo Jože Gorjanec in je položil klobuk na posteljo.
3604 Sreca |            klobuk na posteljo. Manjši je bil od Franca, ali bolj
3605 Sreca |            ali bolj čokat, zdravje mu je sijalo z obraza, mali brki
3606 Sreca |             prešerno zasukani. ~Franc je stopil predenj in ga je
3607 Sreca |               je stopil predenj in ga je stresel za ramo. ~"No, kaj
3608 Sreca |            stresel za ramo. ~"No, kaj je? Zdaj govori po vrsti!" ~"
3609 Sreca |           vrsti!" ~"Nič ni! Kaj pa te je tako vznemirilo?" ~"Nič?
3610 Sreca |           slovenskih umetnikov? Da se je ukvarjalo tam, po samotnih
3611 Sreca |          skupaj -- kaj potem?" ~Franc je vztrepetal od srda, od straha
3612 Sreca |            ker si sam ustvaril in ker je zategadelj slabo! O, da
3613 Sreca |               tega ni! -- Neki človek je hvalil oni dan naše umetnike
3614 Sreca |               navdušenem feljtonu; pa je prišel v kavarno in je zabavljal
3615 Sreca |             pa je prišel v kavarno in je zabavljal in če bi stala
3616 Sreca |             skica poldrug groš, ne bi je kupil! Zdaj pa pomisli,
3617 Sreca |       ponižnosti, ne sramovala se, da je na svetu? O ponižnost! --
3618 Sreca |           ponosen in krepek narod: to je moje in zato ker je moje,
3619 Sreca |                to je moje in zato ker je moje, je dobro; če se vam
3620 Sreca |             moje in zato ker je moje, je dobro; če se vam zdi drugače,
3621 Sreca |             poznal sem pesnika, ki ga je bil poslal sam Bog med nas.
3622 Sreca |               Za lepo število klafter je stal nad nami vsemi -- o
3623 Sreca |            govorim ne -- in vendar mu je ostala v srcu poštena porcija
3624 Sreca |           najboljših svojih stvari ga je bilo sram in kakor v samo
3625 Sreca |             nedosežno nebeško glorijo je gledal na tisto tujo umetnost,
3626 Sreca |         stopil naravnost pred nos. To je bil on, zdaj pa si misli
3627 Sreca |           misli filistra!"  "Predrzno je, kar govoriš! Vse, kar smo
3628 Sreca |               Vse, kar smo napravili, je torej dobro?" ~"Dobro je
3629 Sreca |              je torej dobro?" ~"Dobro je vse, kar je našega in od
3630 Sreca |           dobro?" ~"Dobro je vse, kar je našega in od vsega, kar
3631 Sreca |             vsega, kar smo napravili, je našega vendarle prijazen
3632 Sreca |               prijazen del. Ta del pa je tisti, ki nas ga je sram..." ~
3633 Sreca |            del pa je tisti, ki nas ga je sram..." ~Franc je govoril
3634 Sreca |             nas ga je sram..." ~Franc je govoril hitro, hlastaje,
3635 Sreca |            hitro, hlastaje, zamahoval je s pestjo in se je tresel
3636 Sreca |           zamahoval je s pestjo in se je tresel od vzburjenosti. ~"
3637 Sreca |           naši fantje preko praga; to je vse in je dovolj. In če
3638 Sreca |             preko praga; to je vse in je dovolj. In če bi jih zasmehovali,
3639 Sreca |           pričenja novo življenje; to je bil kakor spomin ponoči:
3640 Sreca |               spomin ponoči: potrkalo je in me je poklicalo..." ~"
3641 Sreca |             ponoči: potrkalo je in me je poklicalo..." ~"Odpravljaš
3642 Sreca |          Seveda na pot! Poslednji čas je bil, zelo je že pozno!"
3643 Sreca |            Poslednji čas je bil, zelo je že pozno!" Jože Gorjanec
3644 Sreca |              že pozno!" Jože Gorjanec je malo pomislil, nato je izpregovoril
3645 Sreca |       Gorjanec je malo pomislil, nato je izpregovoril počasi. ~"Že
3646 Sreca |               videl!" ~* ~Zmračilo se je, v sobi je bila napravljena
3647 Sreca |                Zmračilo se je, v sobi je bila napravljena večerja.
3648 Sreca |             napravljena večerja. Soba je bila velika in prazna, miza
3649 Sreca |           bila velika in prazna, miza je stala kakor sredi poljane,
3650 Sreca |               časopisov, nad posteljo je visela stara sveta podoba. ~
3651 Sreca |              Na nizkem stolcu ob peči je sedela teta Mara, krožnik
3652 Sreca |        krožnik na kolenih. Izpod rute je gledal bel starikav obraz,
3653 Sreca |              razrezan. Tudi teta Mara je bila majhna in drobna in
3654 Sreca |              in tudi v njenih očeh se je poznalo, da je bila zadela
3655 Sreca |         njenih očeh se je poznalo, da je bila zadela prezgodaj križ
3656 Sreca |               križ na ramo. ~Gorjanec je sedel k teti, Franc je molče
3657 Sreca |       Gorjanec je sedel k teti, Franc je molče večerjal za mizo. ~"
3658 Sreca |               službe?" ~Izpregovorila je tiho in plašno; malo je
3659 Sreca |               je tiho in plašno; malo je bilo še upanja v njenem
3660 Sreca |               užaljen pogled. ~Prišla je v sobo Barica, s tihimi,
3661 Sreca |            ponižno posodo solz. Sedla je za mizo, Francu nasproti
3662 Sreca |            nalahko otekle. Povečerjal je in tedaj se je zavedel tišine,
3663 Sreca |             Povečerjal je in tedaj se je zavedel tišine, ki je ležala
3664 Sreca |              se je zavedel tišine, ki je ležala v sobi kakor težka
3665 Sreca |            težka zadušna senca; videl je tudi obraze in srd se je
3666 Sreca |              je tudi obraze in srd se je vzdignil v njegovem srcu.
3667 Sreca |           vztrepetale in izpregovoril je nenadoma. ~"Nočete torej,
3668 Sreca |          odgovora, ali šestero oči se je ozrlo nanj. "Ali se nič
3669 Sreca |              hvaležnosti -- ali burja je zunaj in ti si bolan, ne
3670 Sreca |               ponižno ljubezen, da bi je ne videl, in prosila sem
3671 Sreca |              te, da bi jo videl. Nisi je videl, Franc, in nič ti
3672 Sreca |               nič ti ne očitam. Morda je bila preslaba moja ljubezen
3673 Sreca |              in premajhna; preponižen je dar, ki sem ti ga bila prinesla
3674 Sreca |             videl! Vsak trenotek tvoj je posvečen tebi samemu. Jemal
3675 Sreca |            nisi udaril po roki, ki ti je darovala ljubezen. V sreči
3676 Sreca |      zaničevalnim posmehom!" ~Ozrl se je z velikimi očmi, razumel
3677 Sreca |              z velikimi očmi, razumel je, kakor da bi govorili njih
3678 Sreca |              in razločno in žalost mu je legla na srce. "Povejte
3679 Sreca |               tako ozdravim!" ~"Vstal je in si je oblačil suknjo. ~"
3680 Sreca |           ozdravim!" ~"Vstal je in si je oblačil suknjo. ~"Kaj si
3681 Sreca |              nikoli debel!" ~Gorjanec je poskočil, da bi zaklical
3682 Sreca |               stopnicah, ali vrnil se je že pri durih in je zamahnil
3683 Sreca |           vrnil se je že pri durih in je zamahnil z roko. ~"Naj gre,
3684 Sreca |             gre, kamor hoče!" ~"Burja je zunaj, pojdi za njim!" ~
3685 Sreca |             pojdi za njim!" ~Pogledal je Barici v obraz, obrvi so
3686 Sreca |               se mu strnile in postal je sredi sobe. ~"Ne, Barica,
3687 Sreca |               sam..." ~Prestrašena se je ozrla nanj. ~"Zanesi se
3688 Sreca |          Zanesi se name, Barica!" ~Že je bila legla temna senca preko
3689 Sreca |            neba, velikanska senca, ki je vztrepetavala, vzplapolavala
3690 Sreca |             od juga do severa. ~Franc je hodil križem po ulicah;
3691 Sreca |               križem po ulicah; burja je segala s prešernimi prsti
3692 Sreca |               rdečo brado, udarila mu je časih mrzla kaplja na čelo. ~
3693 Sreca |               kaplja na čelo. ~Postal je ob oglu, pogledal je na
3694 Sreca |           Postal je ob oglu, pogledal je na cerkveno uro in že ga
3695 Sreca |              na cerkveno uro in že ga je bilo strah, da ne pride. ~"
3696 Sreca |           boje viharja..." ~Prijel se je za klobuk; veter ga je bil
3697 Sreca |             se je za klobuk; veter ga je bil zgrabil pod pazduho
3698 Sreca |             zgrabil pod pazduho in ga je potisnil na sredo ceste.
3699 Sreca |              sredo ceste. Opotekel se je in se je ozrl. Ni je bilo
3700 Sreca |           ceste. Opotekel se je in se je ozrl. Ni je bilo strah;
3701 Sreca |               se je in se je ozrl. Ni je bilo strah; prišla je preko
3702 Sreca |              Ni je bilo strah; prišla je preko ulice z mirnimi in
3703 Sreca |         hodila po preprogi. Pozdravil je, nalahko je sklonila glavo
3704 Sreca |       preprogi. Pozdravil je, nalahko je sklonila glavo in je šla
3705 Sreca |          nalahko je sklonila glavo in je šla mimo; na klobuku je
3706 Sreca |               je šla mimo; na klobuku je vztrepetaval pajčolan; vzplapolavalo
3707 Sreca |               pajčolan; vzplapolavalo je krilo... ~"Pa so mi že tesali
3708 Sreca |       pokrovom, in glej, življenje se je ozrlo name, mlado in veselo
3709 Sreca |           name, mlado in veselo kakor je... Kaj bi si mogel misliti
3710 Sreca |        neveselo to svoje srce, dokler je toliko mladega življenja
3711 Sreca |            življenja v njem?" ~Hodila je hitro in tudi njemu so bili
3712 Sreca |              bili koraki lažji, vesel je bil burje, ki ga je grabila
3713 Sreca |             vesel je bil burje, ki ga je grabila za suknjo, igrala
3714 Sreca |              na čelu do oči. ~Postala je malo na pragu, ali ni se
3715 Sreca |           pragu, ali ni se ozrla; čul je njene korake v temni veži,
3716 Sreca |              Bog s tabo!" ~Mračilo se je, na vse štiri strani je
3717 Sreca |               je, na vse štiri strani je že škropil ogromni kropilnik
3718 Sreca |           izprehod." ~"Prijazno vreme je, pojdiva skupaj!" ~Ulica
3719 Sreca |            pojdiva skupaj!" ~Ulica se je ožila, zožila se je popolnoma
3720 Sreca |          Ulica se je ožila, zožila se je popolnoma ter se je izlila
3721 Sreca |         zožila se je popolnoma ter se je izlila v gostoljubno krčmo. ~
3722 Sreca |             gostoljubno krčmo. ~Sedel je Franc Riba in obraz se mu
3723 Sreca |             Franc Riba in obraz se mu je zelo izpremenil. Usehnila
3724 Sreca |              Usehnila so lica, v očeh je ugasnil plamen in drobne
3725 Sreca |             razmršene brade. Deževalo je zunaj, zmočile so se mislim
3726 Sreca |            pojdem odtod." ~Začudil se je Martin Šlibar in se je nasmehnil. ~"
3727 Sreca |             se je Martin Šlibar in se je nasmehnil. ~"Kaj bi ne umrl
3728 Sreca |             na tuje umirat."  Zelo se je bil izpremenil Franc in
3729 Sreca |       umetniki na Dunaju?" ~Martin se je zamislil. Kakor da bi se
3730 Sreca |          ilovnata plast: prikazala se je koščena roka, prikazale
3731 Sreca |            pač upala roka! ~"Zakaj te je to razveselilo? Tako si
3732 Sreca |           niso znamenja življenja, to je bolni nemir pred koncem..." ~
3733 Sreca |            nemir pred koncem..." ~Kaj je ni zamenjal s seboj? Kaj
3734 Sreca |             ni pogledal v ogledalo in je mislil, da gleda domovino?
3735 Sreca |              gleda domovino? In če jo je zamenjal on, kaj je nisem
3736 Sreca |             če jo je zamenjal on, kaj je nisem zamenjal jaz? Pogledam
3737 Sreca |          prijatelj, o domovini! Tolik je strah v naših srcih, da
3738 Sreca |               mojih očeh!... In kakor je tvoje srce, tako je zdravje
3739 Sreca |             kakor je tvoje srce, tako je zdravje bolnikovo: vesela
3740 Sreca |            bolnikovo: vesela misel ti je bila prišla iz nebes --
3741 Sreca |        razprostira pred teboj! Prišla je bila smrt na tvoje duše
3742 Sreca |         zamenjal sem jo jaz!" ~Martin je vzdignil glavo in je ugledal
3743 Sreca |           Martin je vzdignil glavo in je ugledal pred sabo režečo
3744 Sreca |            režečo lobanjo. Zgodilo se je čudo: zasijal je plamen
3745 Sreca |           Zgodilo se je čudo: zasijal je plamen iz globokih votlin,
3746 Sreca |          globokih votlin, vzdignil se je glas iz širokih ust: ~"Kaj
3747 Sreca |            Goreti kakor poleno, ki ga je bil pozabil pastir v žerjavici,
3748 Sreca |        pozabil pastir v žerjavici, ko je odgnal živino -- brez cilja
3749 Sreca |              iz njih? V mezincu mojem je življenja več nego v celi
3750 Sreca |             svoje življenje in krasno je!" ~Natočil je kozarec in
3751 Sreca |               in krasno je!" ~Natočil je kozarec in je izpil. ~"Ti
3752 Sreca |                 Natočil je kozarec in je izpil. ~"Ti si še zmerom
3753 Sreca |               Franc!" ~Tudi Francu se je zjasnil obraz, prikazale
3754 Sreca |              Brez verzov!" ~Martin se je začudil. ~"Nič več literat?" ~"
3755 Sreca |              ali sebi suženj -- on pa je suženj, kamor ga primeš! --
3756 Sreca |              svoj meč!" ~Nasmehnil se je Martin; ozrl se je morda
3757 Sreca |       Nasmehnil se je Martin; ozrl se je morda za trenotek po cesti,
3758 Sreca |              trenotek po cesti, ki jo je bil preromal in ki se je
3759 Sreca |              je bil preromal in ki se je že izgubljala v mrak; zato
3760 Sreca |               izgubljala v mrak; zato je bil nevesel njegov nasmeh. ~"
3761 Sreca |               strašnega: vzdignilo se je bilo tam izza kraških brdov,
3762 Sreca |               kraških brdov, kobalilo je nerodno preko sončne pokrajine
3763 Sreca |            sončne pokrajine in jadrno je hitela silna senca pred
3764 Sreca |             njim, nad njim, skoraj se je že nagibala nad Karavanke...
3765 Sreca |          nameravaš?" ~"In jezi me, da je naš smrtni angel tako neroden,
3766 Sreca |             skoraj smešen. Malo časti je v taki smrti, v takem boju
3767 Sreca |              segnije. Videl sem, kako je zatemnela sončna pokrajina;
3768 Sreca |               tuleči divji noči: leno je legel nanjo zaduhel mrak.
3769 Sreca |             hudih sanj. Sredi sanj pa je potrkalo na okno, poklicalo
3770 Sreca |        potrkalo na okno, poklicalo me je, kakor spomin ponoči. In
3771 Sreca |               takrat sem spoznal, kje je življenje, kje je sreča.
3772 Sreca |        spoznal, kje je življenje, kje je sreča. Glej, zmerom še vidim
3773 Sreca |              vsenaokoli? Poklicalo me je in tako sem vstal." ~"Blagor
3774 Sreca |                ki si slišal!" ~Martin je sklonil glavo... Tja v leni
3775 Sreca |               naprej?... ~* ~Franc se je vračal, vesel je bil in
3776 Sreca |             Franc se je vračal, vesel je bil in velik. Kakor ogromna
3777 Sreca |            Kakor ogromna črna gora se je vzdignila hiša ob vodi. ~"
3778 Sreca |       vzdignila hiša ob vodi. ~"In to je moj dom? To je moj grob?
3779 Sreca |                  In to je moj dom? To je moj grob? Drugačnega doma
3780 Sreca |               oči iz teme. Ali tam se je svetilo, tam je bil šel
3781 Sreca |            Ali tam se je svetilo, tam je bil šel nekdo po sobi mimo
3782 Sreca |               svetlega okna, vrnil se je in je malo postal in pogledal
3783 Sreca |         svetlega okna, vrnil se je in je malo postal in pogledal
3784 Sreca |     Pozdravljena, Barica!" ~Ti, ki ti je srce tako veliko in tako
3785 Sreca |               radovoljno? Tako veliko je tvoje srce in polno ljubezni,
3786 Sreca |               a tako majhna in plašna je tvoja ljubezen! Zaprta v
3787 Sreca |         orlovih krilih!... ~Odprlo se je okno, nekdo se je bil oprl
3788 Sreca |           Odprlo se je okno, nekdo se je bil oprl s komolci nanj
3789 Sreca |            bil oprl s komolci nanj in je sklonil glavo. ~"Pozdravljena
3790 Sreca |               Ta pogled tvoj, Barica, je bil šele odgovor mojemu,
3791 Sreca |         plašni, vdanosti polni, ki me je prosil oproščenja, zato
3792 Sreca |                 kakor daljni blisk se je zasvetilo za obzorjem, ugasnilo
3793 Sreca |       zasvetilo za obzorjem, ugasnilo je... Zafrfotale so plašne
3794 Sreca |           mogle vzdigniti... ~Okno se je zaprlo, zatemnelo je za
3795 Sreca |               se je zaprlo, zatemnelo je za hip, senca je šla mimo...
3796 Sreca |            zatemnelo je za hip, senca je šla mimo... Franc se je
3797 Sreca |               je šla mimo... Franc se je napotil v svojo izbo, postavil
3798 Sreca |        napotil v svojo izbo, postavil je luč poleg postelje in je
3799 Sreca |              je luč poleg postelje in je legel. Toda brati ni mogel;
3800 Sreca |            brati ni mogel; govoril mu je iz knjige tujec, jecaje
3801 Sreca |           nerazločno; vse močnejše mu je bilo živo srce, vse nemirnejše
3802 Sreca |             krvi porojene, in odložil je knjigo... ~Kdo si ti, ki
3803 Sreca |             tabo!... ~Omahnil sem, ko je bil legel prvikrat tvoj
3804 Sreca |              sem in reka življenja se je izlila v moje srce. Takrat
3805 Sreca |            Ali zložim ti pesem, kakor je ni še videl svet; zdaj,
3806 Sreca |            spiš, Franc?" ~Vzdramil se je iz polsna, ozrl se je začuden
3807 Sreca |              se je iz polsna, ozrl se je začuden in zlovoljen. ~"
3808 Sreca |            noč!" ~V belem predpasniku je stala Barica poleg postelje,
3809 Sreca |                in bled!" ~Domislil se je nečesa, prijel jo je za
3810 Sreca |               se je nečesa, prijel jo je za roko. ~"Ali nisi stala
3811 Sreca |          mislila, ~Barica?" ~Sklonila je glavo in ni odgovorila. ~"
3812 Sreca |          mislila, glej, in še zdaj te je strah tiste misli. Kako
3813 Sreca |            plašna, Barica!" ~Izpustil je njeno roko; tresla se je
3814 Sreca |              je njeno roko; tresla se je pred njim in je klonila
3815 Sreca |             tresla se je pred njim in je klonila glavo. ~"Reci zdaj,
3816 Sreca |              Lahko noč, Barica!" ~Šla je s tihimi koraki preko sobe
3817 Sreca |             koraki preko sobe in tiho je zaprla duri. Franc je popil
3818 Sreca |            tiho je zaprla duri. Franc je popil čaj in je upihnil
3819 Sreca |           duri. Franc je popil čaj in je upihnil luč... ~In kmalu,
3820 Sreca |          upihnil luč... ~In kmalu, ko je upihnil luč, je prišel do
3821 Sreca |             kmalu, ko je upihnil luč, je prišel do zanimivega spoznanja. ~
3822 Sreca |               ti, Helena? ~Zgodilo se je nekaj čudnega z menoj. Okostnik
3823 Sreca |            Moje življenje, kolikor ga je še bilo, pa se je poslovilo
3824 Sreca |          kolikor ga je še bilo, pa se je poslovilo od mene ter se
3825 Sreca |              stopnicah na cesto. Tako je zdaj moja naloga, da hodim
3826 Sreca |          lahko in poljubil. In krasno je, kakor si nisem mislil.
3827 Sreca |             ga vodili koraki... Vstal je in je šel za njo, ki je
3828 Sreca |          vodili koraki... Vstal je in je šel za njo, ki je hodila
3829 Sreca |               je in je šel za njo, ki je hodila z lahnimi koraki
3830 Sreca |              križem po ulicah. Hodila je kakor v topli sobi po mehki
3831 Sreca |              mehki preprogi in vendar je bil zunaj mraz in je bil
3832 Sreca |           vendar je bil zunaj mraz in je bil neprijazen večer. Ni
3833 Sreca |              ni se ozrla; zdelo se mu je, da se njene noge ne dotikajo
3834 Sreca |          mokrega tlaka; vzplapolavalo je krilo, na klobuku je vztrepetaval
3835 Sreca |    vzplapolavalo je krilo, na klobuku je vztrepetaval pajčolan...
3836 Sreca |      vztrepetaval pajčolan... Ob oglu je pospešil korake, da bi je
3837 Sreca |             je pospešil korake, da bi je ne izgrešil -- strašna mu
3838 Sreca |             ne izgrešil -- strašna mu je bila misel, da bi ostal
3839 Sreca |               se v blato... Prevelika je razdalja med njima in preveč
3840 Sreca |               druga ob drugo. In sapa je težka, lije sunkoma v usta
3841 Sreca |         ledeno na prsa... Neusmiljeno je življenje, glej, ne ozre
3842 Sreca |           reže veter s silno koso; že je ranjen ves obraz, roke krvav‚;
3843 Sreca |               krvav‚; izza oblakov se je zasvetilo, zasvetila se
3844 Sreca |               zasvetilo, zasvetila se je kosa nad pokrajino, prsa
3845 Sreca |             vzpenjajo naproti... ~Saj je v žilah še nekaj kapelj
3846 Sreca |           nekaj kapelj krvi in hoditi je treba, dokler ne pade slučajno
3847 Sreca |        poslednja kaplja na tla. Strah je bil v srcu manjši, tišji,
3848 Sreca |          manjši, tišji, spreminjal se je v topo vdanost. Hoditi je
3849 Sreca |             je v topo vdanost. Hoditi je treba, dokler ne pade na
3850 Sreca |           hiša ob cesti, zasvetilo se je nezagrnjeno okno. Na mizi
3851 Sreca |               mu sedi nasproti; mlada je še in lepa, od luči so rdeča
3852 Sreca |             se ne gane. Kdo si ti, ki je tako miren tvoj obraz, ti,
3853 Sreca |             obraz, ti, ki počivaš, ko je še krvi v tvojih žilah?
3854 Sreca |             nikjer ni hiše, v daljavi je ugasnilo okno... Razširila
3855 Sreca |         ugasnilo okno... Razširila se je pokrajina, vzdignili so
3856 Sreca |               se vzdignile; odprlo se je nebo in je zasijalo v čudežni
3857 Sreca |       vzdignile; odprlo se je nebo in je zasijalo v čudežni svetlobi. ~
3858 Sreca |             dvigajo peroti? Razpel se je bil pajčolan, zafrfotal
3859 Sreca |               bil pajčolan, zafrfotal je v zraku kakor bele peroti,
3860 Sreca |             so omahnile in zgrudil se je na kolena. V tistem trenotku
3861 Sreca |             kolena. V tistem trenotku je kanila iz ust kaplja krvi,
3862 Sreca |              kaplja krvi, pomešala se je z blatom in omazal si je
3863 Sreca |              je z blatom in omazal si je čelo, ko se je dotaknil
3864 Sreca |              omazal si je čelo, ko se je dotaknil tal... ~Tako je,
3865 Sreca |              je dotaknil tal... ~Tako je, o Ilija, treščil na zemljo
3866 Sreca |              zlati voz... ~Zavzdihnil je trudno, vroče kaplje so
3867 Sreca |      razgaljene prsi... In zgrudil se je v težko spanje brez sanj. ~* ~
3868 Sreca |           sanj. ~* ~Ob tistem času se je Jože Gorjanec napravljal
3869 Sreca |               napravljal spat. Počasi je odvezoval kravato, stal
3870 Sreca |               odvezoval kravato, stal je pred ogledalom in si je
3871 Sreca |               je pred ogledalom in si je odpenjal ovratnik, položil
3872 Sreca |            odpenjal ovratnik, položil je uro na mizico poleg postelje, --
3873 Sreca |            vse po vrsti in mirno. Luč je obsevala prijazno, dostojno
3874 Sreca |             opravljeno izbo, ki se ji je poznalo na prvi pogled,
3875 Sreca |           soliden človek. ~Odvezal si je bil kravato in si odpel
3876 Sreca |               si odpel ovratnik, nato je postal sredi sobe pred ogledalom.
3877 Sreca |            sobe pred ogledalom. Čuden je bil njegov obraz, otroški
3878 Sreca |              obrite brade na tla. ~Ko je sedel, da bi si sezul čevlje,
3879 Sreca |             da bi si sezul čevlje, mu je glava omahnila, sklonil
3880 Sreca |            glava omahnila, sklonil se je globoko in si je zakril
3881 Sreca |           sklonil se je globoko in si je zakril obraz. ~Franc se
3882 Sreca |               zakril obraz. ~Franc se je poslavljal. Mrak je že bil
3883 Sreca |          Franc se je poslavljal. Mrak je že bil in povečerjali so;
3884 Sreca |              in povečerjali so; hodil je po sobi z nemirnimi koraki,
3885 Sreca |          nemirnimi koraki, odgovarjal je samo napol in razmišljen.
3886 Sreca |               in razmišljen. Pogledal je časih na uro, kazalec se
3887 Sreca |             tenki poletenski obleki?" je prašala teta Mara. Morda
3888 Sreca |              prašala teta Mara. Morda je hotela prašati kaj drugega,
3889 Sreca |              kaj drugega, večji strah je bil v njenih očeh nego v
3890 Sreca |             da bi ljudje ne rekli, da je nimam... Kaj ne zaostaja
3891 Sreca |               še malo!" ~Teta Mara mu je gledala v obraz in glas
3892 Sreca |         gledala v obraz in glas se ji je tresel. Zdelo se ji je,
3893 Sreca |             ji je tresel. Zdelo se ji je, da niso bila njegova lica
3894 Sreca |              poslednji večer. ~Barica je sedela sključena za pečjó,
3895 Sreca |            pogled ga ni spremljal, ko je hodil po sobi. Široko odprte
3896 Sreca |             kjer sije sonce. ~Za mizo je sedel Gorjanec, zavit v
3897 Sreca |                klobuk na glavi; resen je bil in zamišljen. ~"Kaj
3898 Sreca |              ne cest pometat?" Postal je malo pred njim, nadaljeval
3899 Sreca |            malo pred njim, nadaljeval je svoj izprehod po sobi in
3900 Sreca |            zlagano javkanje, ki me ga je sram!" ~"Kakor njega sem
3901 Sreca |            ljubila njegove pesmi!" se je spomnila Barica. ~Gorjanec
3902 Sreca |            spomnila Barica. ~Gorjanec je vstal. ~"Torej, če misliš...
3903 Sreca |               Torej, če misliš... čas je blizu!" ~Franc se je ozrl,
3904 Sreca |              čas je blizu!" ~Franc se je ozrl, za hip se mu je zazibalo
3905 Sreca |              se je ozrl, za hip se mu je zazibalo pred očmi, mu je
3906 Sreca |             je zazibalo pred očmi, mu je vztrepetalo srce v bolestnem
3907 Sreca |            roke so bile neokretne, ko je iskal klobuk in suknjo in
3908 Sreca |          iskal klobuk in suknjo in se je oblačil. ~"No, daj kovčeg
3909 Sreca |             meni, spremim te!" ~Franc je stopil k teti in je iztegnil
3910 Sreca |             Franc je stopil k teti in je iztegnil roko. ~"Zbogom...
3911 Sreca |               kdaj vidimo!" ~Gorjanec je pogledal na njen obraz,
3912 Sreca |              mu namršile in obrnil se je v stran. ~"Zbogom, Barica,
3913 Sreca |               se še vidiva!" ~Dala mu je roko in je stala pred njim,
3914 Sreca |          vidiva!" ~Dala mu je roko in je stala pred njim, majhna
3915 Sreca |          majhna in drobna; gledala mu je v obraz in ustnice so ji
3916 Sreca |               bilo glasu. Gorjanec se je ozrl nanjo, grizel si je
3917 Sreca |              je ozrl nanjo, grizel si je ustnice in je skrčil pest. ~
3918 Sreca |               grizel si je ustnice in je skrčil pest. ~Na pragu se
3919 Sreca |             skrčil pest. ~Na pragu se je Franc okrenil in se je vrnil
3920 Sreca |             se je Franc okrenil in se je vrnil v sobo. ~"Niste mi
3921 Sreca |         zajokala na glas. Gorjanec ga je prijel pod pazduho. ~"Pojdiva,
3922 Sreca |             pazduho. ~"Pojdiva, pozno je že!" ~Nagnil se je k njemu
3923 Sreca |              pozno je že!" ~Nagnil se je k njemu in je zašepetal
3924 Sreca |               Nagnil se je k njemu in je zašepetal s hladnim, malo
3925 Sreca |             se po stopnicah, Gorjanec je nosil kovčeg. Franc je stopal
3926 Sreca |       Gorjanec je nosil kovčeg. Franc je stopal hitro, mudilo se
3927 Sreca |            stopal hitro, mudilo se mu je, slišal je že od daleč zamolklo
3928 Sreca |               mudilo se mu je, slišal je že od daleč zamolklo drdranje
3929 Sreca |           železniških koles, zibal se je že na trdi klopi, naslanjal
3930 Sreca |            suknjo. ~Pod stopnicami se je zdrznil, obadva sta postala. ~"
3931 Sreca |              v posteljo in se odeni!" je zaklical Gorjanec s prosečim,
3932 Sreca |               ogovarjal otroka, ki ga je strah in si ne upa ostati
3933 Sreca |               ostati sam doma. ~Stala je nad stopnicami, zavita v
3934 Sreca |               oči. ~"Zbogom, Barica!" je zaklical Franc in tudi njegov
3935 Sreca |             Franc in tudi njegov glas je bil malo hripav; šinila
3936 Sreca |            bil malo hripav; šinila mu je morda mimo srca -- lahna
3937 Sreca |               ni razločil oblik. ~Pot je bila blatna, od pustega
3938 Sreca |               blatna, od pustega neba je škropilo. Šla sta hitro
3939 Sreca |           misliš torej resno na pot?" je prašal Gorjanec nenadoma. ~"
3940 Sreca |          Gorjanec nenadoma. ~"Resno!" je odgovoril Franc prav tako
3941 Sreca |               ne ostal bi!" ~Gorjanec je slonel ob zidu, Franc je
3942 Sreca |              je slonel ob zidu, Franc je kupoval karto; roka se mu
3943 Sreca |             kupoval karto; roka se mu je tresla, da mu je padla desetica
3944 Sreca |           roka se mu je tresla, da mu je padla desetica na tla in
3945 Sreca |           padla desetica na tla in jo je iskal v gneči. Ko se je
3946 Sreca |               je iskal v gneči. Ko se je vrnil, je bil zelo vznemirjen
3947 Sreca |              v gneči. Ko se je vrnil, je bil zelo vznemirjen in zlovoljen;
3948 Sreca |        poslednjikrat: ostani!" ~Franc je iztegnil roko. ~"Zbogom!
3949 Sreca |             in drugače!" ~Gorjanec mu je stisnil roko in je gledal
3950 Sreca |        Gorjanec mu je stisnil roko in je gledal za njim, ko je odhajal
3951 Sreca |              in je gledal za njim, ko je odhajal proti peronu. Dolgo
3952 Sreca |              proti peronu. Dolgo telo je bilo sklonjeno, pleča so
3953 Sreca |          jetičnemu človeku. V desnici je nosil kovčeg in tako je
3954 Sreca |               je nosil kovčeg in tako je klonil život globoko na
3955 Sreca |           globoko na desno. ~Gorjanec je hotel zaklicati za njim,
3956 Sreca |            zaklicati za njim, stisnil je pest in zaškrtal z zobmi. ~
3957 Sreca |               Pred vhodom na peron se je Franc ozrl in izpreletel
3958 Sreca |           Franc ozrl in izpreletel ga je mraz po životu. Na stopnicah
3959 Sreca |           stopnicah zunaj, v poltemi, je stala ženska, zavita v dolgo
3960 Sreca |            njene velike oči. Zamahnil je z roko. ~Gorjanec je prijel
3961 Sreca |         Zamahnil je z roko. ~Gorjanec je prijel Barico za roko in
3962 Sreca |           prijel Barico za roko in jo je vodil domov kakor otroka;
3963 Sreca |              domov kakor otroka; nema je stopala poleg njega z drobnimi
3964 Sreca |         umetnost! Vse tvoje življenje je plagiat! Kaj poreko naši
3965 Sreca |             so si že tako podobni, da je človeka sram pred tujci.
3966 Sreca |           profesorjem lenuhom! In kar je glavno: saj niso več zanimivi
3967 Sreca |              ti življenjepisi! Jenkov je bil še interesanten, za
3968 Sreca |               Ali te ni sram?" ~Franc je ležal oblečen na postelji
3969 Sreca |             oblečen na postelji in se je obrnil k steni. ~"Pusti
3970 Sreca |          Pusti me na miru!" ~Na stolu je sedel majhen, tenak človek
3971 Sreca |               kosilo kos kruha, pa ti je sonce sijalo! Bodi vesel,
3972 Sreca |              jo od doma..."  Franc se je zagrizel z zobmi v vzglavje
3973 Sreca |        zagrizel z zobmi v vzglavje in je zatisnil oči. ~"Čemu pa
3974 Sreca |           glavo... O, Franc, tam doli je sonce tako lepo, ti pa si
3975 Sreca |              ti pa si šel!" ~Franc se je vzdignil v postelji; bilo
3976 Sreca |          vzdignil v postelji; bilo mu je, da bi zakričal na glas
3977 Sreca |         zaklenem duri!" ~Obraz njegov je bil koščen in suh, oči so
3978 Sreca |              ležale globoko; brada mu je bila jako zrasla, redka
3979 Sreca |               bila jako zrasla, redka je bila in zmršena. ~"Kaj pa
3980 Sreca |               bil komaj izkopal, dasi je ostalo v njem vse najlepše,
3981 Sreca |       otročjih sanjah umetniki. Pa mi je odleglo. Še Bog, da sem
3982 Sreca |               sem se rešil sam. Treba je človeku prebiti tisto krizo,
3983 Sreca |            ognju in nelep smehljaj mu je legel na ustnice. ~"Kaj
3984 Sreca |             pa ti zapojemo!" ~Sklonil je glavo. ~"Pol leta še --
3985 Sreca |               tvoja volja!" ~Na pragu je postal in mu je pogledal
3986 Sreca |              Na pragu je postal in mu je pogledal srepo v obraz. ~"
3987 Sreca |          obraz. ~"Minilo te bo, kakor je minilo mene. Pomisli, da
3988 Sreca |               ne počni nikar!" ~Zaprl je duri in je odšel mrmraje
3989 Sreca |             nikar!" ~Zaprl je duri in je odšel mrmraje po stopnicah,
3990 Sreca |          soliden človek. ~* ~In nocoj je sveti večer in nocoj zvone
3991 Sreca |             vsaj tega ne bilo -- kako je to nizko, umazano! Za kos
3992 Sreca |                To ni bolezen, slabost je samo od stradanja... no,
3993 Sreca |           letos nič potice? Vaš Franc je potrkal na duri, prišel
3994 Sreca |               potrkal na duri, prišel je tiho, ponižno, klobuk v
3995 Sreca |            vas prosi vbogajme; truden je od dolge poti in ves prezebel;
3996 Sreca |             si ogrel noge; tako toplo je pri vas!... Zakaj mi gledaš
3997 Sreca |           Zdaj pokaži, Barica, koliko je vredno tvoje srce!... Nič
3998 Sreca |              da ste me ljubili... saj je noč še velika, saj je cesta
3999 Sreca |             saj je noč še velika, saj je cesta še prazna in prostora
4000 Sreca |           cesta še prazna in prostora je še dovolj!"... ~Resnično,