Chapter

 1 MimoZ |      brezskrben, popevajoč -- in glej, prepàd pred mano... Kam,
 2 MimoZ |          mladim, rosnookim. Toda glej, zmerom bolj upognjen je
 3 BrezD |         valovih! Zasenči si okó, glej od daleč v obljubljeno deželo,
 4 OPresc|        tam... ~Stopili smo, toda glej, noge se niso hotele premikati,
 5 VTemi |  Pogledala je Ana proti nebu, in glej, vsega so bili že pokrili
 6 Greh  |        fasado. Obležala je, toda glej, kmalu se je vzdignila,
 7 Greh  |      durih. Ležala je mirno, ali glej, že se je zgenila, vzdignila
 8 Greh  |         prej. ~"No, idi, vrag!" ~Glej, vzpenjal se je tudi hrbet
 9 Greh  |         je vlačilo po tleh. Toda glej, že se je hrbet vzpenjal
10 Greh  |         je, da bi poslušal, toda glej, zdaj se je oglasilo od
11 Greh  |         bi ga bilo poklicalo, in glej, na hribu se je zasvetilo
12 Greh  |         luči. ~"Idi, vrag!" ~Ali glej, oči so pričele mežikati
13 Greh  |        potoka, ubežal!... A tam, glej, se je zganilo telo, vzdignila
14 Greh  |          se mu je zasmilila. ~-- Glej, tako je skrbela vse dopoldne,
15 Greh  |          pasu, glava ob glavi... Glej, ljudje se imajo radi in
16 Greh  |        se smejó kakor otroci, in glej, poljubujejo se celo tam
17 Greh  |        zaškripalo je zgoraj. ~-- Glej, čemu tratim čas? Precej
18 Tinica|          je slikal njene roke in glej, živeli so drobni beli prsti
19 Tinica|        gledal, ni mislil -- toda glej, hodil je kakor na vrvi,
20 Tinica|         mano, prezgodaj je še... Glej, saj gore še svetilke, komaj
21 NaGolg|        opotekel. ~"Tak no...!" ~"Glej, še prepiral bi se!" ~Potegnila
22 Zaljub|       tudi mežikam zelo rad." -- Glej, tukajle nad levim ušesom
23 Zaljub|           tako bo pa šele jutri. Glej, na tak način se ljudje
24 Zaljub|    duševni potres in -- tako je, glej! ~Misliš, da se spreminjajo
25 Zaljub|        prijatelj, tako dolgo, in glej, zdaj sem se oddahnil, da
26 Zaljub|      mene, zmerom večja, in jaz, glej, sem bil zmerom manjši,
27 Zaljub|          njenem klobuku. ~Zakaj, glej -- kdo misliš, da sem jaz?
28 Zaljub|         dolgo, ah, tako težko... Glej, zasijalo je zunaj, zasvetlikalo
29 Vedom |       tišino. Sama sva na svetu, glej!" ~Lucija je hodila kakor
30 Vedom |           Torej ti je vseeno?" ~"Glej, Lucija -- govoril bom prav
31 Vedom |         nekaj od svoje mizerije. Glej, kako prihajajo človeku
32 Vedom | odkrivala polne oblike telesa. ~"Glej, zdaj sem se razpravila.
33 Vedom |          Glavni prizor torej?... Glej, tudi jaz že dolgo nisem
34 Vedom |          zlovoljen nasmeh -- ali glej, že je obraz bledel in se
35 Vedom |   posegla roka po peresu -- toda glej, vzdignile so se misli kakor
36 Vedom |          ukazu. Prišle so -- ali glej, to niso živi ljudje, to
37 Sreca |     povihravali nad čelom. ~Tam, glej, se razprostira domovina,
38 Sreca |     veter z žitom na polju. Tam, glej, se razprostira ravan, okópana
39 Sreca |        se vije preko ravni. Tam, glej, se je vzdignilo mahoma,
40 Sreca |       srce polno žalosti... Toda glej, nenadoma sem ozdravel,
41 Sreca |        roke, malo so se uprle in glej, že so se zmotovilile na
42 Sreca |       stopi časih preko jarka -- glej, zrasla je ljulka na rodovitnem
43 Sreca |      polju; stopi na travnik, -- glej, trava je ožgana, pomendrana,
44 Sreca |     čevelj ob deblo, ob gozd, -- glej, razglodano je drevje, preperelo...
45 Sreca |           Jaz sem zdrav, Barica, glej, zdrav, in prihodnji mesec
46 Sreca |         se je in je pozdravil. ~"Glej, in jaz bi ne živel! Ta
47 Sreca |        sram pred seboj samim! -- Glej, poznal sem pesnika, ki
48 Sreca |        so samo še s pokrovom, in glej, življenje se je ozrlo name,
49 Sreca |       bila prišla iz nebes -- in glej, neizmerna sončna pokrajina
50 Sreca |         življenje, kje je sreča. Glej, zmerom še vidim znamenja
51 Sreca |       sije sonce! To si mislila, glej, in še zdaj te je strah
52 Sreca |        Neusmiljeno je življenje, glej, ne ozre se, ne postoji
53 Sreca |        kane poslednja kaplja... ~Glej, hiša ob cesti, zasvetilo
54 Sreca |       pokratkočasim... Tudi jaz, glej, si želim dol, ali ne upam
55 Sreca |           umazano! Za kos kruha, glej, za kos kruha se plazim
56 Sreca |    Poskusi, človek, vstani! Hej, glej, zazibala so se tla, prijetno
57 Sreca |      obšla te je le malodušnost! Glej, sedi, da, položi glavo
58 Sreca |          na čast. Vzdigni se!... Glej, lažje je zdaj, nič več
59 Sreca |   zasijal vsaj medel žarek -- in glej, tam je zasijal! Počasi
60 Sreca |    dolgem času... o mati, majka! Glej, kako je ranjen tvoj sin!... ~
61 Sreca |         tvoj prijazni dom... No, glej, glej, polil se boš... daj
62 Sreca |        prijazni dom... No, glej, glej, polil se boš... daj meni
63 Sreca |       kakor berača. ~"Nič nas ne glej tako zlovoljno, nismo prišli
64 Sreca |       trudom gladil pot do njih. Glej, tako je ugasnil moj sveti
65 Sreca |     preležal v svoji mrzli izbi! Glej, tako so padle v blato z
66 Sreca |        moje reformatorske želje! Glej, v tako klavrn grob sem
67 Pozdr |             val v potoku... ~Ali glej, zazelenelo je, zazvonilo
68 Poet  |         mimo in je žvižgal -- in glej, ob oknu se je prikazal
69 Poet  |         noči vesela svetla okna. Glej, popotnik, en sam korak