Chapter

 1 MimoZ |     dekletcem mladim, rosnookim. Toda glej, zmerom bolj upognjen
 2 MimoZ |        porojen. Bijejo z nogami, toda čarovni kolobar je začrtan,
 3 BrezD |        po obrazu. Slikar je bil, toda moč njegova je bila šibka,
 4 BrezD |        slasti in bolečine polno. Toda nič več ni bilo v njegovem
 5 OPresc|        ne zmore tako dolge poti. Toda šla je. ~Sprva se nismo
 6 OPresc|          ni okusil belega kruha, toda mislim, da ni sanjal o belem
 7 OPresc|      pozdrav. Blizu smo že bili, toda od nikoder ni bilo človeka.
 8 OPresc|     proti nam. Velik pes je bil, toda lajal ni, skočil je z velikim,
 9 OPresc| opraskana po obrazu in po rokah; toda jokala ni. ~Nismo si upali
10 OPresc|     zasmejal nekoč, ko je padel, toda umolknil je precej, prestrašil
11 OPresc|      blizu pod nami, par skokov. Toda hodili smo in padali, konca
12 OPresc|       Sitno je bilo in žalostno, toda Lojze kakor da bi ne čutil
13 OPresc|        nam bliža od vseh strani. Toda zazibalo se je in streslo,
14 OPresc|         smo vedeli, kaj je bilo, toda nihče ni izpregovoril in
15 OPresc|        bila tam... ~Stopili smo, toda glej, noge se niso hotele
16 OPresc|          poti, da bi si odpočil, toda pokleknil je in je legel
17 VTemi |        je bil resen, bolj širok, toda iste sive, nezdrave barve. ~
18 VTemi |       igrala s sestro in bratom. Toda premislila se je; ležalo
19 VTemi |           Ana je čutila bojazen, toda ni je razumela. Tako je
20 VTemi |        privila; zasvetilo se je, toda spet je temnel rumeni kolobar
21 VTemi |         se je branila trepetaje; toda ni mogla vzdigniti rok,
22 VTemi |     Gosta tem... je bila v izbi, toda okrenil se je k Ani in videla
23 VTemi |      podnevi in so spoznale Ano, toda niso je hotele spoznati.
24 VTemi |      kuhinji z nerodnimi koraki, toda previdno, počasi, tipalo
25 Greh  |           V strehi so bila okna, toda steklo je bilo zamazano
26 Greh  |         gledal z višave navzdol. Toda z drugo nogo ni stopil,
27 Greh  |        zastokal bi sam, zajokal. Toda klicati si ni upal; poslušal
28 Greh  | naravnost v oči, se je zasmejal; toda njegov smeh ni bil vesel
29 Greh  |         mu je telo. Zamahnil je, toda mačka se ni prestrašila,
30 Greh  |         nad fasado. Obležala je, toda glej, kmalu se je vzdignila,
31 Greh  |        na vsem telesu mrzel pot. Toda že se je premikalo, že se
32 Greh  |        hitro, ne da bi se ozrl. ~Toda ozrl se je, ko je prišel
33 Greh  |      telo se je vlačilo po tleh. Toda glej, že se je hrbet vzpenjal
34 Greh  |     domislil se je, da bi molil, toda ni mogel moliti. Stopal
35 Greh  |    Prestrašil se je in je sedel, toda vzdignil se je takoj. Tipal
36 Greh  |          bi se vrnila branjevka. Toda že se je vrnila ter mu je
37 Greh  |             Ni mu še hotel reči; toda v ponedeljek, v šoli, stopi
38 Greh  |                  Ležal je mirno, toda kmalu se je zdrznil, oprl
39 Greh  |       Postal je, da bi poslušal, toda glej, zdaj se je oglasilo
40 Greh  |        telo. ~"Idi, idi, vrag!" ~Toda oči so strmele nanj, velike
41 Greh  |          tla in je ležalo mirno, toda oči so se svetile in obraz
42 Greh  |          Ni se ozrl in ni videl, toda roke so našle desko, široko
43 Greh  |        In je hotel odpreti duri, toda vrnil se je hitro, stopil
44 Greh  |        je obul samo ob nedeljah, toda kmalu ni več čutil nog,
45 Greh  |    odgrnil veliko zeleno listje. Toda lešniki so bili večidel
46 Greh  |          Kaj sem pač storil? -- ~Toda zasvetilo se je samo in
47 Greh  |         je razveselil štrukljev, toda mati se mu je zasmilila. ~--
48 Greh  |      pred durmi, odprte so bile. Toda domislil se je in ni prestopil
49 Greh  |          zdaj lezem še gori! -- ~Toda vesel je bil na tihem, da
50 Tinica|          Ni gledal, ni mislil -- toda glej, hodil je kakor na
51 Tinica|        se ne strezni nikoli več. Toda streznil se je in bežal
52 Tinica|          spomladi, ki je minila, toda podoba, ki si jo je želel,
53 Tinica|      črta je oklepala ves obraz; toda od obraza doli, od vrata
54 Tinica|      govoril veselo, ljubeznivo, toda čakal je strahoma in hrepeneče,
55 LepaV |      Odprla so se vrata oprezno, toda zaškripala so narahlo. "
56 LepaV |         mu jo je bil odsvetoval, toda zakaj bi je ne pil? Samo
57 LepaV |        so bile zdaj njegove oči, toda ona ni več čutila njih toplote,
58 Zaljub|       vzbudila. Nisem je ljubil, toda pokleknil bi bil pred njo,
59 Zaljub|         drugem, nego o čokoladi, toda že je ljubila, ne kakor
60 Zaljub|         nisem bral kaj takega -- toda naposled, kaj vse so iznašli
61 Vedom |        se jim na zeleni travnik, toda bič švigne, nategnejo se
62 Vedom |        se je in bil bi se vrnil. Toda stopal je kakor mehanično
63 Vedom |        posegla roka po peresu -- toda glej, vzdignile so se misli
64 Vedom |     Hotel je dostaviti še nekaj, toda obmolknil je. Krničar pa
65 Sreca |  upognjen, srce polno žalosti... Toda glej, nenadoma sem ozdravel,
66 Sreca |      poleg postelje in je legel. Toda brati ni mogel; govoril
67 Sreca |         malo nerodne so še noge, toda lahke so, kakor da bi ne
68 Poet  |           Bilo mu je neprijetno; toda ker se je oziral proti nebu,