Chapter

 1 MimoZ |        ni potreba sovraštva; ali zakaj bi me ne zanimalo, kar se
 2 BrezD |          vrnil, sam nisem vedel, zakaj; kakor da bi me bil kdo
 3 BrezD |         ne našel bi doma nikjer, zakaj ni ga v tvojem srcu... ~
 4 OPresc|       bilo človeka. Nismo vedeli zakaj, ali bojazen nam je legala
 5 OPresc|        mu bile rdeče obrobljene. Zakaj tako nam je bilo pri srcu
 6 OPresc|   vzkriknil je: ~"Tja, otroci!" ~Zakaj tam je bil cilj. Zdaj smo
 7 VTemi |     Počakaj, da pridejo mati!" ~"Zakaj ne pridejo mati?" ~Tončkin
 8 VTemi |        srcih nekaj neprijetnega. Zakaj žalostni so večeri, ko leži
 9 VTemi |      zdaj bi ne smelo biti tako, zakaj žalostni so taki večeri. ~"
10 VTemi |        je skoro dotikala mize. ~"Zakaj ne pridejo mati?" je prašala
11 VTemi |     zmerom prekrižane na prsih. ~Zakaj bi moralo biti in zakaj
12 VTemi |          Zakaj bi moralo biti in zakaj nocoj? Saj je bilo življenje
13 VTemi |        po izbi, od okna do duri. Zakaj bi nehala nocoj? In ko je
14 VTemi |       sencih, se je prestrašila, zakaj domislila se je, da se je
15 VTemi |          morda", je vztrepetala, zakaj spet je bila izpregovorila
16 Greh  |          se je in se je okrenil, zakaj poklicalo ga je bilo zadaj --
17 Greh  |        drugi iz teme, iz tišine, zakaj glas je bil surov in moški,
18 Greh  |            Odkod je prišel vrag? Zakaj ne gre?" ~Kakor je bila
19 Greh  |         so se odprle na stežaj. ~Zakaj čaka, zakaj prosi? Strašen
20 Greh  |          na stežaj. ~Zakaj čaka, zakaj prosi? Strašen je tisti
21 Greh  |         za njim in se je čudil. ~Zakaj me je vprašal? -- si je
22 Greh  |   naravnost. ~Jasnila se je noč, zakaj zvezde so že zasijale in
23 Greh  |         mimo truden in upognjen, zakaj težko breme mu je ležalo
24 Greh  |     Gotovo je čula vse tudi ona, zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal?
25 Greh  |        He, kaj pa ti tako pozno? Zakaj se ne odkriješ?" ~Tone je
26 Greh  |       Mati je vzdignila glavo. ~"Zakaj ne ješ?" ~"Nisem lačen." ~
27 Greh  |         okna je stopila senca. ~"Zakaj ne spiš, Tone?" ~Sklonila
28 Greh  |         trudoma, dihal je težko, zakaj strma je bila pot in vsa
29 Greh  |         je pogrezal v potok... ~"Zakaj ne spiš, Tone?" ~Tone je
30 Greh  |       vrnil. ~-- Če me vprašajo, zakaj nisem šel k maši, pa povem
31 Greh  | naočnikov kapajo solze, Bog vedi zakaj... ~Vračal se je in je bil
32 Tinica|       bil težak in je jecljal. ~"Zakaj si mi to storila, Tinica?" ~
33 Tinica|      Čakajte malo, gospod Franc, zakaj tako hitite?" ~In držala
34 Tinica|           in ni se ozrla nanj. ~"Zakaj se mi umikaš, Tinica? Daj,
35 LepaV |         je, ki je stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo sonca in
36 LepaV |         črno kavo. Ni bilo prav, zakaj zdravnik mu jo je bil odsvetoval,
37 LepaV |          je bil odsvetoval, toda zakaj bi je ne pil? Samo majhno
38 LepaV |        tako poln in bled je bil. Zakaj počasi se je pomikal zdaj
39 LepaV |         je, ki je stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo sonca in
40 LepaV |       bil tuj in neprijazen ... ~Zakaj samo v sanjah, samo v tistem
41 Zaljub|         Bog še mene -- zdaj vem, zakaj me je bilo strah. Mislil
42 Zaljub|     pajčolan na njenem klobuku. ~Zakaj, glej -- kdo misliš, da
43 Vedom |        ljubila poezijo in poete, zakaj vse ženske, ki imajo zelenosinje
44 Vedom |          tovarišev, sam ni vedel zakaj. Zdelo se mu je, da mu je
45 Vedom |      muza obesila. "Je že vedela zakaj!" ~"S tisto Lucijo hodiš?" ~
46 Vedom |             Jakob se je začudil, zakaj Krničar drugače ni maral
47 Vedom |           ali sence ni odgnal. ~"Zakaj mi ni odzdravila? Vrnila
48 Vedom |    čakalo trenotka... In vendar: zakaj ni počakala med durmi, da
49 Vedom |           Odkod ti je ta prizor? Zakaj ima tista ženska zelenosinje
50 Sreca |       vsepovsod kipeče bogastvo. Zakaj blizu je že september, pozno
51 Sreca |       zidarjev in brez polirja!  Zakaj mahoma je izginila hiša,
52 Sreca |          da se je zdrznil sam. ~"Zakaj se bojiš, Barica? Tesno
53 Sreca |     počel pri vas? Ali ne veste, zakaj sem bolan? Saj ni še tako
54 Sreca |           ali hvaležen sem ti -- zakaj mislila si name, ker se
55 Sreca |          bi si pač upala roka! ~"Zakaj te je to razveselilo? Tako
56 Sreca |         na tla poslednja kaplja! Zakaj cilja ni... ~Razdalje samo
57 Sreca |          pošteno službo in živi! Zakaj, le mirno, prijatelj: pol
58 Sreca |        tako toplo je pri vas!... Zakaj mi gledaš tako srepo v obraz,
59 Sreca |          ga pišem iz teh krajev. Zakaj kmalu boš dočakal veselje,
60 Sreca |        oči in zasolzile so se. ~"Zakaj nisi prej nikoli tako stopil
61 Sreca |       nikoli tako stopil predme? Zakaj mi nisi prej nikoli tako
62 Sreca |          ustnice so bile mirne. "Zakaj me gledaš tako plašno, prijatelj?
63 Sreca |      ustnic je zaigral nasmeh. ~"Zakaj pa mi to pripoveduješ? Vedel
64 Poet  |        bile noge, ni čutil pota. Zakaj takrat je bila cesta široka
65 Poet  |         popotnik, da je utrujen. Zakaj čas je bil, ni bilo več
66 Poet  |         mogel domisliti natanko. Zakaj večnost je bila vmes: dan
67 Poet  |     Pogine pač naposled v jarku, zakaj na cesti umirati je prepovedano