Chapter

 1 OPresc|         kakršne nisem videl še nikoli. Holmi so bili poraščeni
 2 OPresc|  pestovala je ves dan in se ni nikoli najedla; sanjala je pač
 3 OPresc|       lepe in tako neverjetne. Nikoli ni okusil belega kruha,
 4 OPresc|       padali, konca pa ni bilo nikoli, kakor da bi se pogrezala
 5 OPresc|       zdi se mi zdaj, da sploh nikoli nismo mislili nanje, že
 6 OPresc|    hodimo, ali konca nikjer in nikoli... Ko smo se vozili domov
 7 OPresc| pokrajini, ali konca nikjer in nikoli... ~To je dogodek, ki se
 8 VTemi |    kožo, v meso, zbada v srce. Nikoli ni videla Ana materinega
 9 VTemi |        rdeče obrobljene... Ali nikoli ni bila drugačna, odkar
10 VTemi |        vendar je ni videla Ana nikoli tako jasno; kakor da bi
11 VTemi |      je vzdignil v postelji. ~"Nikoli več ne pridejo mati, nikoli
12 VTemi |    Nikoli več ne pridejo mati, nikoli več!" ~V tistem trenotku
13 Greh  |        na misli, da ne bo stal nikoli tako na prižnici, v talarju
14 Greh  |      noč! -- je pomislil Tone. Nikoli še ni videl noči, ne zvezd,
15 Greh  |   zdele prijazne in lepe kakor nikoli, in ljudje, ki so stali
16 Greh  |       ubog se ji je zdel kakor nikoli. "Bolan je fant!" si je
17 Greh  |     Tone pa je vedel, da ne bo nikoli boljše. Prej je bilo morda
18 Greh  |    bilo morda mogoče, ali zdaj nikoli več. -- ~"Ob rojstvu sem
19 Greh  |      tla. ~-- Prej morda, zdaj nikoli več! -- ~Luč je pojemala,
20 Greh  | zgodilo in kakor da bi ne bilo nikoli nocojšnjega večera. Zatisnem
21 Greh  |     svetile v čudni sivi luči. Nikoli ni bil Tone vesel, oči so
22 Greh  |       mora biti, drugače ne bo nikoli. -- ~In strah ga je hipoma
23 Greh  |        pot, ovinek za ovinkom, nikoli ni bilo konca. Nič ni tipal
24 Tinica|      vedel je, da je ne doseže nikoli, in vesel je bil, če se
25 Tinica|       in je gledala naravnost. Nikoli in nikjer na svetu ni bilo
26 Tinica|       mislila sem, da te ne bo nikoli več."  "Tudi jaz sem mislil,
27 Tinica|       tresel, da se ne strezni nikoli več. Toda streznil se je
28 Tinica|         Tiho se je zaprl grob, nikoli več se ne povrne preteklost. ~
29 Tinica|      se ne povrne preteklost. ~Nikoli več! ~Stal je pri durih --
30 Tinica|     več! ~Stal je pri durih -- nikoli več se ne povrne preteklost --
31 Tinica|    vzdignil iz njegove krvi -- nikoli več se ne povrne -- in je
32 Tinica|      je umikala; ni je dosegla nikoli, niti v smrti... ~VI ~Morda
33 Tinica|       samo greh je bil njegov; nikoli ni slikal Whistler takih
34 Tinica|     takih ustnic in Khnopff ni nikoli slačil svojim bledim ozkoličnim
35 LepaV |        je jokala v postelji in nikoli več ni stala ob ograji s
36 LepaV |  Jokala je takrat ves večer in nikoli več niso bile njene oči
37 LepaV |        ni trepetalo njeno srce nikoli več. ~"Bil je edini, ki
38 Zaljub|       drugače bi se vsa ta reč nikoli ne bila vršila. Govoril
39 Zaljub|        malo filozofije."Človek nikoli ne ve, kaj mu je namenjeno.
40 Zaljub|    spremenil? In celo v kužka? Nikoli še nisem bral kaj takega --
41 Zaljub|      in umrjejo in ne spoznajo nikoli. kaj so v resnici. Hodijo
42 Vedom |        ker te ljubim, kakor še nikoli nisem ljubil ženske. Če
43 Vedom |        vedel, da jih ne dovrši nikoli. Začudil se je Pasar in
44 Vedom |  zgrabil in te ne izpusti več! Nikoli več, verjemi!" ~"Ljubim
45 Vedom |  kabinetu, predno se je vrnil. Nikoli ni pozabila tega, zato ker
46 Vedom |        je v tem hipu, kakor da nikoli še ni videl žene in ne svojega
47 Vedom |        je, da se tovariš sploh nikoli ni smehljal drugače nego
48 Vedom |  naprej. Vedomec te ne izpusti nikoli več. Konec! Amen!" ~Jakob
49 Vedom |     dasi vem, da je ne napišem nikoli. In tudi jaz še nimam nič
50 Sreca |         domovina! Ti, kakor te nikoli nisem videl, ko je bilo
51 Sreca |       rada, Barica, ne reci mi nikoli več, da sem bolan! Jaz sem
52 Sreca |        veste, da jih ne maram! Nikoli nisem mislil na tisto službo." ~
53 Sreca |        pogledom, da se nisi se nikoli ozrl s hvaležnim nasmehom
54 Sreca |     srečo; ni zame, jaz ne bom nikoli debel!" ~Gorjanec je poskočil,
55 Sreca |      obenem! Kaj si ne zaželiš nikoli preko ceste, tja preko onih
56 Sreca |       daljavi? Kaj se ne ozreš nikoli s hrepenečimi očmi izpod
57 Sreca |     petdeset morda, ali manjša nikoli. In zmerom dalje, zmerom
58 Sreca |      da niso bila njegova lica nikoli tako upala in bolna, kakor
59 Sreca |       samo vožnjo, bi si upal! Nikoli me še ni bila skrb za vsakdanji
60 Sreca |  nerodne in strme so stopnice, nikoli še niso bile take! Ni jim
61 Sreca | iztrgana iz stisnjenih prsi. ~"Nikoli več!" ~Široko odprte so
62 Sreca |       srečali njuni pogledi in nikoli niso bili taki kakor tisto
63 Sreca |       so se. ~"Zakaj nisi prej nikoli tako stopil predme? Zakaj
64 Sreca |     predme? Zakaj mi nisi prej nikoli tako pogledal v oči?" ~Prašal
65 Pozdr |        zazdelo se mi je, da je nikoli ni bilo, da so bile samo
66 Pozdr |       bodo mizerere: "Danes in nikoli več!" -- in razbili bodo
67 Poet  |   prahom, kakor ga ni videl še nikoli. Zgodilo se je časih, da