Chapter

 1 MimoZ |      kako so se premikale lepe ustnice, kako so se smejale mlade
 2 MimoZ |   predrzno so se smejale rdeče ustnice; lica, pred trenotkom še
 3 MimoZ | natanko. Saj se ne smejó rdeče ustnice -- v trudnem ihtenju trepečejo;
 4 MimoZ |   kapalo je od njih na nos, na ustnice; oči -- kje je vaš žarki
 5 OPresc|       Potna je bila v obraz in ustnice so se držale na jok. ~Na
 6 OPresc|       Lojze je gledal v stran, ustnice so se mu premikale, kakor
 7 VTemi |      živo so se svetile oči in ustnice so bile rdeče in polne.
 8 VTemi |      ne sebi in ne naglas, ali ustnice so se premikale, molile
 9 Greh  |   jokala! ~-- Tudi ona ve. -- ~Ustnice so se mu zgenile, izpregovoril
10 Greh  |       bil v cerkvi, in roke in ustnice so bile črne od robidnic. ~
11 Tinica|       kakor sama Velika noč in ustnice so bile rdeče, sladkosti
12 Tinica|  tiho-nedolžno so se smehljale ustnice. Ali vendar je bil tuj obraz,
13 Tinica|        skoro spajala z zrakom. Ustnice so bile nekoliko odprte,
14 Tinica|      in tudi smehljajoče rdeče ustnice so povpraševale. Slikal
15 Tinica|      sklonil in jo poljubil na ustnice. Suhe in žareče so bile
16 Tinica|      in žareče so bile njegove ustnice. ~Vstal je, zibalo se mu
17 Tinica|      tišje; še so se smehljale ustnice, ali smehljaj je bil drugačen,
18 Tinica|      ter jo poljubil na vlažne ustnice. ~Zganilo se je bilo v njenem
19 Tinica| sklonil sam ter jo poljubil na ustnice; rdeče pege so se prikazale
20 Tinica|       srcu je rezala bolečina, ustnice pa so se smehljale: "Prav
21 Tinica|     sklonil ter jo poljubil na ustnice mirno in nedolžno. Tudi
22 Tinica| gledale velike oči, samo rdeče ustnice so žarele iz čiste beline
23 Tinica|      so se svetile rdeče polne ustnice, kako opolzka in pregrešna
24 Tinica|       so se zgenile bujnordeče ustnice... ~Šel je in se je napil
25 Tinica|        so se napenjale penaste ustnice, ovil se je z rokami njenih
26 NaGolg|      mu lica nekoliko zardela, ustnice pa so bile napete in resne. ~
27 NaGolg|    tenkimi kocinami poraščena, ustnice so bile debele in brez barve.
28 NaGolg|   prigovora, so se povesile in ustnice so se zakrivile na jok. ~"
29 NaGolg|       bil še bolj siv in upal, ustnice so bile že čisto višnjeve.
30 NaGolg|      zaspal sestri na kolenih; ustnice so se mu stresale in zastokal
31 LepaV |    mrak, so se nenadoma napele ustnice in so vztrepetale, glava
32 LepaV |       se njene oči, tudi njene ustnice so se narahlo nasmehnile
33 LepaV |     misli od holma do holma... Ustnice so se smehljale srečno,
34 LepaV |     otroškem hrepenenju... ~In ustnice so se spet nasmehnile, polagoma
35 LepaV |       in komaj je čutila gorke ustnice, ki so se bile dotaknile
36 LepaV |     ustnicah vroče trepetajoče ustnice, okoli pasu vroče trepetajoče
37 LepaV |       črne, so bile svetlejše, ustnice so bile bolj napete in bolj
38 LepaV |       ko so se smehljale vroče ustnice v polspanju, tedaj se je
39 Zaljub|        in tako so bile njegove ustnice še bolj debele, njegove
40 Vedom |   zaspano so gledale sive oči, ustnice so bile debele in razpokane.
41 Vedom |      poljubljal je mnogokatere ustnice in opeval mnogo oči; kadar
42 Vedom |       pot!" je vzdihnil Jakob. Ustnice so mu bile ožgane, motno
43 Vedom |       plamen iz krvi, iz mesa. Ustnice so bile polodprte, bujne,
44 Vedom |      bila razpaljena, upala in ustnice so se tresle. Poljubljal
45 Vedom |        je na lase, na lica, na ustnice, dihal je težko -- polje
46 Vedom |    trudno. ~"Vroče je!" ~Njene ustnice so bile odprte, da so se
47 Vedom |     Ali plamen je ugasoval, na ustnice se je vračala zasmehujoča
48 Vedom |   drugače nego zlobno; imel je ustnice nerodno ustvarjene... ~Skoro
49 Vedom |     polt, da bi osinele kipeče ustnice in se vile; vzdignil bi
50 Vedom |    odpirale in krivile osinele ustnice. In tedaj je planil, jo
51 Vedom |   mrtve oči, ne pregibljejo se ustnice... Stran, strašila!... ~
52 Vedom |      Vlažno so se svetile oči, ustnice so bile napete, vesele. ~"
53 Sreca |  široko so se smejale prepolne ustnice, svetila so se prepolna
54 Sreca |   torej na pot?" ~Debele rdeče ustnice se niso več smejale, oči
55 Sreca |   vlažne njene oči in da so se ustnice zgenile, kakor užaljenemu
56 Sreca |      vzdignil v njegovem srcu. Ustnice so mu vztrepetale in izpregovoril
57 Sreca |      uri mirno smehljale tvoje ustnice... Ne očitam ti, Franc,
58 Sreca |     mirne in mrzle tiste rdeče ustnice? Kaj bi si mogel misliti
59 Sreca |   obraz, prikazale so se rdeče ustnice na golih zobeh lobanje. ~"
60 Sreca |       beli obraz, smehljajo se ustnice nezavedno -- narahlo, kakor
61 Sreca |    kakor se zganejo na oltarju ustnice Matere božje, kadar se ozre
62 Sreca |       gledala mu je v obraz in ustnice so ji trepetale, solz pa
63 Sreca |       ozrl nanjo, grizel si je ustnice in je skrčil pest. ~Na pragu
64 Sreca |        smehljaj mu je legel na ustnice. ~"Kaj torej praviš, da
65 Sreca |   Prašal je njen pogled, njene ustnice so bile mirne. "Zakaj me
66 Pozdr | podbradek in takoj so odnehale ustnice, vsesane globoko v moje