Chapter

 1 MimoZ |        lasjé, mokri od potú, so bili legli na čelo, preko oči,
 2 MimoZ |       kolobar začarane, kako so bili z nogami, krvav pot na čelu,
 3 MimoZ |   vozila čudovito hitro, že smo bili zunaj na v‚liki cesti; fant
 4 MimoZ |       procesija, vsi za njim so bili obloženi; visoko so se vzdigale
 5 OPresc|        samota. ~Domenili smo se bili, da ne pojdemo po préšce
 6 OPresc|       ravnina za nami, sami smo bili -- nad nami nebo, kjer so
 7 OPresc| življenje zdaj in tudi sami smo bili drugačni. Zgenilo se je
 8 OPresc|         je bila enaka, enaki so bili vsi holmi in lazi in zmerom
 9 OPresc|      mogli videti, dokler nismo bili tam, ker je bila skrita
10 OPresc|     časa!" je dejal. ~Komaj smo bili spet na poti, se je že izgubila
11 OPresc|         tisti dolini. Ljudje so bili kakor svetli zeleni travniki
12 OPresc|        da bi je ne bilo več... ~Bili smo spet na poti, pod nami
13 OPresc|         nad nami. Umirili so se bili oblaki, počasi so se še
14 OPresc|       zmenili zanjo. ~Zašli smo bili v čudno pokrajino, tako
15 OPresc|       videl še nikoli. Holmi so bili poraščeni z grmovjem in
16 OPresc|          Na visokem grebenu smo bili, videlo se je daleč naokoli. "
17 OPresc|     skoro vso pot, odkar smo se bili odpravili z doma. ~Tone,
18 OPresc|   hudoben pozdrav. Blizu smo že bili, toda od nikoder ni bilo
19 OPresc|        videli hiše. Zasopli smo bili in potni, ko smo se ustavili,
20 OPresc|    zmerom navzdol. Do kolen smo bili blatni, kakor da bi imeli
21 OPresc|        stali pred njo, nismo je bili ugledali prej. Od brega
22 OPresc|        to steza. Čemu pa bi jih bili položili?" ~Vsi smo šli
23 OPresc|        je brizgala voda. Ko smo bili na sredi, sem se opotekel,
24 OPresc|       je bila naokoli in že smo bili blizu brega. ~Hodili smo
25 OPresc|     vzhoda do zahoda. In ko smo bili sredi ravni, je pričelo
26 OPresc|        da je ni konca in da smo bili zabredli v večnost, kjer
27 OPresc|         je bila. Kakor luža smo bili, kakor blatna, spolzka steza,
28 OPresc|        zgodaj; in kakor dež smo bili, ki je škropil tenko, enakomerno
29 OPresc|         se je udiralo. ~"Tam bi bili ostali!" je izpregovoril
30 OPresc|      Zeblo nas je. Od dežja smo bili vsi premočeni, in mraz se
31 OPresc|       na breg, ali utrujeni smo bili in noge so se nam tresle,
32 OPresc|         nam tresle, kakor da bi bili preromali večnost, dolgo,
33 OPresc|        Dolgo smo že hodili, ali bili smo zmerom na istem mestu.
34 OPresc|        pusto ravan! ~Trudni smo bili, da nismo mogli več koraka
35 VTemi |     plezali oblaki proti mestu, bili so že skoro nad strehami.
36 VTemi |       se zamislili. Govorili bi bili živahno in veselo o lepih
37 VTemi |         nebu, in glej, vsega so bili že pokrili oblaki, sivi
38 VTemi |     prekrižane na prsih. Vsi so bili spodaj, Tine in Tončka,
39 VTemi |       prijetnih korakov. Ali so bili koraki? Glasilo se je in
40 VTemi |         se je; samo v mislih so bili koraki, in ko so se misli
41 Greh  |   večerne svetlobe; ti žarki so bili kako tenki, plašni glasovi
42 Greh  |         tišine; prikradli so se bili skozi presledke v barvastih
43 Greh  |        ki so stali na pragu, so bili prijazni in brez zla. On
44 Greh  |         listje. Toda lešniki so bili večidel še mehki in se niso
45 Greh  |       srečaval ljudi. Čevlji so bili mokri in blatni, tudi na
46 Tinica|      hodil tod. Ali kraji so mu bili znani, ulice so ga pozdravljale,
47 Tinica|         okvir; na sliki sami so bili pozlačeni celo lasje, v
48 LepaV |   visoko na nebu in kostanji so bili še vsi nedeljski. ~Oblečena
49 Zaljub|    ljudje spreminjajo. Votli so bili, da ni na svetu tišje votline,
50 Zaljub|      natakarja. Namizni prti so bili umazani in oprašeni od prahu,
51 Vedom |        iz knjig ljudi, ki so mu bili podobni, ter se je zaljubil
52 Vedom |        živel kakor drugi, da so bili njegovi nazori, kolikor
53 Vedom |  ostudno življenje!... Takoj so bili vsi pred njim, ki je občeval
54 Vedom |    službeno in družabno. Vsi so bili pred njim in pred njim so
55 Vedom |         se mi je sanjalo nocoj. Bili smo tam, Bog vedi kje, mi
56 Vedom |         še par drugih. Tako smo bili zanikrni in malovredni,
57 Sreca |   sijalo z obraza, mali brki so bili prešerno zasukani. ~Franc
58 Sreca |     Franc, od onih, ki so se ti bili zapisali v hlapčevsko službo,
59 Sreca |       je hitro in tudi njemu so bili koraki lažji, vesel je bil
60 Sreca |         polženski; mali brki so bili skrbno gojeni, tudi frizura
61 Sreca |    nisem maral. Bog vedi, če so bili lepi tisti časi; gotovo
62 Sreca |    tisti časi; gotovo je, da so bili otročji. Poznal si moje
63 Sreca |    njuni pogledi in nikoli niso bili taki kakor tisto uro... ~
64 Pozdr |       bil v gnečo, objeli so me bili parfumi ženskih teles, gibkih
65 Poet  |        njih. Tisti koraki pa so bili tako nerodni, da so mu rezale