Chapter

 1 BrezD |      obraz. "Zdajle še ne morem; malo pozneje, čez mesec dni,
 2 OPresc|           Hanca je hodila zadaj; malo sključena je bila in sopla
 3 OPresc|           še ves košat in zelen, malo vzvišena je bila zemlja
 4 Greh  |  kolobarju, padlo, zakotalilo se malo po klancu in obležalo. Stal
 5 Greh  |  ljubezen. ~"Jej, Tone, in potem malo zaspi! Tako nemirno si spal
 6 Tinica|          polne. Glava je klonila malo nazaj, tako težka je bila
 7 Tinica|         vendar je bil tuj obraz, malo podoben Tinici, ki je sedela
 8 Tinica|         odprte, glava je klonila malo nazaj -- ista Tinica je
 9 Tinica|    ogrnila glavo z rdečim šalom, malo zadaj, ob desni, pa je zelenel
10 Tinica|        Smehljajoč obraz pollepe, malo izžite, malo umazane ženske.
11 Tinica|      obraz pollepe, malo izžite, malo umazane ženske. Sedla je
12 Tinica|   umetnim zelenjem. Trudil se je malo prehlastno, malo prenemirno,
13 Tinica|    Trudil se je malo prehlastno, malo prenemirno, da bi sezidal,
14 Tinica|      videl skozi duri. S plašno, malo trepetajočo roko je bila
15 Tinica|        zdaj je stala pred durmi, malo sklonjena, kakor pričakujoča,
16 Tinica|         bled in umazan. ~V ~Samo malo časa je še trajalo hrepenenje
17 Tinica|         ozrl nevoljno. ~"Čakajte malo, gospod Franc, zakaj tako
18 Tinica|           Kadar so se poklonili, malo utrujeni, malo potni, ljubezniv
19 Tinica|        poklonili, malo utrujeni, malo potni, ljubezniv nasmeh
20 LepaV |        preko perona, ozrla se še malo za grbavo damo, ki je odhajala
21 LepaV |         njegovo na kolena ter ga malo pobožala, tako morda, da
22 Zaljub|        Predno pričnem, prosim še malo potrpljenja. (Tako je dejal
23 Zaljub|      finta je že stara. ~Zdaj pa malo poezije. "Ali niso najlepša
24 Zaljub|        luna sije..." ~In zdaj še malo filozofije."Človek nikoli
25 Zaljub|          neba, v neizmernost. Še malo je zafrfotal od daleč pajčolan
26 Zaljub|          slučajno se ji je krilo malo privzdignilo in videl sem
27 Zaljub|          rečem ti, da bi mi bilo malo sitno, ko bi ne imel --
28 Vedom |       saj veš, kako je. Zatorej: malo oh in malo ah... in src‚ --
29 Vedom |          je. Zatorej: malo oh in malo ah... in src‚ -- gorjé...
30 Vedom |    umazana. Smejal se je veselo, malo otročje in je prisedel. ~"
31 Vedom |         cesti. Zrak je bil svež, malo hladen in ga je božal prijetno
32 Vedom |        je pripovedoval z mirnim, malo tišjim glasom. ~"No -- on
33 Vedom |       ustnicah je bil hudomušen, malo zlovoljen nasmeh -- ali
34 Vedom |      vprašal Krničar s šaljivim, malo zlobnim nasmehom na ustnicah. ~"
35 Vedom |          na nas. Kadar je le kdo malo zagodrnjal, je vzel iz ust
36 Vedom |        odeji. Trepalnice so bile malo odprte, zdelo se mu je,
37 Sreca | vzdignila, prikazale so se roke, malo so se uprle in glej, že
38 Sreca |         veselem mejdanu še tisto malo moči, kar je je ostalo v
39 Sreca |         pozno!" Jože Gorjanec je malo pomislil, nato je izpregovoril
40 Sreca | Izpregovorila je tiho in plašno; malo je bilo še upanja v njenem
41 Sreca |         čelu do oči. ~Postala je malo na pragu, ali ni se ozrla;
42 Sreca |          neroden, skoraj smešen. Malo časti je v taki smrti, v
43 Sreca |         taki smrti, v takem boju malo časti. Ne more človek drugače,
44 Sreca |          okna, vrnil se je in je malo postal in pogledal na ulico.  "
45 Sreca |     človek oddahnil, naslonil se malo ob zid... Ni ga mogoče dohiteti
46 Sreca |        ti mudi, Franc! Posedi še malo!" ~Teta Mara mu je gledala
47 Sreca |         cest pometat?" Postal je malo pred njim, nadaljeval je
48 Sreca |          je zašepetal s hladnim, malo hripavim glasom.: ~"Ne muči
49 Sreca |          tudi njegov glas je bil malo hripav; šinila mu je morda
50 Sreca |         pa zbogom!" ~"Postani še malo, ni še čas!" ~Stala sta
51 Sreca |        ozkim, veselim obrazom in malo kozjo bradico. ~"Saj si
52 Sreca |          sedel in obsedim, da te malo pokratkočasim... Tudi jaz,
53 Sreca |          ves prezebel; rad bi si malo odpočil in si ogrel noge;
54 Sreca |   glorijo krog glave!... ~Posedi malo, prijatelj, pomêni si oči,
55 Sreca |           sedi, da, položi glavo malo na vzglavje, samo za trenotek,
56 Sreca |         brž na voz! Slab sem še, malo nerodne so še noge, toda
57 Sreca |          bilo z mano drugače, le malo pozneje morda in bolj polagoma,
58 Sreca |        tistih časih sem bil tako malo egoist, da še ljubezni nisem
59 Sreca |        da bi bilo morda vendarle malo drugače, ko bi mogel vzdigniti
60 Sreca |     nujno... drugače ne bi... In malo zahtevam zanje... pesmi
61 Sreca |          še gre za silo. Ali kar malo cika v umetnost -- zastonj,
62 Pozdr |        domovine... samo da bi še malo zazelenelo sredi pustega
63 Pozdr |      Pobožal sem ji mimogrede že malo ohlapni podbradek ter sem
64 Pozdr |      Pobožal sem ji mimogrede že malo ohlapni podbradek in takoj