Chapter

 1 MimoZ |  Iztegnila je roko, upognila je glavo, da bi se branila; zmerom
 2 MimoZ |          pada; samo še plešasto glavo sem videl, ki se je zamajala,
 3 OPresc|          Hodili smo s sklonjeno glavo, trudni, nismo videli neba.
 4 VTemi |         zmerom od duri do okna, glavo sklonjeno, roke prekrižane
 5 VTemi |       po izbi, od duri do okna, glavo sklonjeno, roke prekrižane
 6 VTemi |       posteljo in se odejta čez glavo; vrnem se kmalu." ~Ana je
 7 VTemi |      tako je hodila kakor mati, glavo globoko sklonjeno, roke
 8 VTemi |       po izbi s težkimi koraki, glavo sklonjeno, roke prekrižane
 9 VTemi |            Ana se je prijela za glavo z obema rokama, in ko je
10 VTemi |     tudi mati tako prijemala za glavo, kadar je stala ob postelji
11 Greh  |        zafrfotalo je Tonetu nad glavo, potem prav mimo njegovega
12 Greh  |        si ni upal; poslušal je, glavo sklonjeno, oči široko odprte. ~
13 Greh  |      Zgenila se je, sklonila je glavo in se je bližala plašno
14 Greh  |        prestrašila; sklonila je glavo še niže, hrbet se je krivil
15 Greh  |        je stal mirno na kupoli, glavo upognjeno, roke ob životu.
16 Greh  |        bližal, s tihimi koraki, glavo upognjeno. ~"No, mačka,
17 Greh  |        je bil na drobno okroglo glavo, na oči. In mehko belo telo
18 Greh  |        in je bìl s trdo okroglo glavo ob kamen. Kakor da bi bil
19 Greh  |     nekdo mu je bil pač okrenil glavo. In tedaj je videl, kako
20 Greh  |        mimo oltarja s sklonjeno glavo in se ni ozrl, odpahnil
21 Greh  |      vprašala dalje; upirala je glavo ob dlan in je gledala v
22 Greh  |         glas. Mati je vzdignila glavo. ~"Zakaj ne ješ?" ~"Nisem
23 Greh  |        na glas. Tudi on je oprl glavo ob dlan in je gledal v tla. ~--
24 Greh  |    poslušal napeto, s sklonjeno glavo in velikimi svetlimi očmi.
25 Greh  | ključavnici. Naglo, s sklonjeno glavo je stopal mimo velikega
26 Greh  |       sključil je život in oprl glavo v dlani. ~-- Zdaj sedim
27 Tinica|       rdečo bluzo in je ogrnila glavo z rdečim šalom, malo zadaj,
28 Tinica|         časih, kadar je nagnila glavo in se je odpel zgornji gumb
29 Tinica|     bluzi in Tinica je položila glavo na blazinico in je slonela
30 Tinica|       je odmaknila. ~Sklonil je glavo, bled je bil in slab, jezik
31 Tinica|          Tinica?" ~Stresla je z glavo, da so zapluli preko ramen
32 NaGolg|        je bil naslonil na klop, glavo opira z rokami. Obraz je
33 NaGolg|          človek na klopi okrene glavo in se ozre z zlovoljnim
34 NaGolg|    sedel poleg nje, naslonil je glavo na njeno ramo in zadremal
35 NaGolg|   udaril hudodelca naravnost na glavo. Tenek, kakor otroški krik
36 LepaV |       kakor otroku, položila si glavo njegovo na kolena ter ga
37 LepaV |    zasmejala, kadar bi vzdignil glavo. ~Od sreče in spomladanskega
38 LepaV |    sedla k oknu in je naslonila glavo ob dlan. Tedaj je videla
39 Zaljub|        njen prijatelj! Skril bi glavo v blazino in bi se jokal
40 Zaljub|      manjši, ponižno sem klonil glavo, kakor da bi me bila povabila
41 Zaljub|       žalostno, da sem naslonil glavo v dlani. Domislil sem se
42 Vedom |        sčasoma si je nalagal na glavo mučeniško krono. Tudi to
43 Vedom |         ob stol tisto lepo belo glavo, da bi izkrvavele zelene,
44 Vedom |           Sedel je dolgo v noč, glavo sklonjeno, roke zakopane
45 Sreca |        klečal pred tabo, klonil glavo do tvojih grudi in jokal
46 Sreca |         če hodi človek in kloni glavo in prav nič ne upa, da ugleda
47 Sreca |        je začudil in je sklonil glavo. ~"Ni mi mraz, Barica!" ~
48 Sreca |         je, nalahko je sklonila glavo in je šla mimo; na klobuku
49 Sreca |       jaz!" ~Martin je vzdignil glavo in je ugledal pred sabo
50 Sreca |     slišal!" ~Martin je sklonil glavo... Tja v leni mrak se izgublja
51 Sreca |      komolci nanj in je sklonil glavo. ~"Pozdravljena Barica!" ~
52 Sreca |           Barica?" ~Sklonila je glavo in ni odgovorila. ~"Da bi
53 Sreca |         pred njim in je klonila glavo. ~"Reci zdaj, poreci mi
54 Sreca |          pa mi še zmerom neče v glavo... O, Franc, tam doli je
55 Sreca |       ti zapojemo!" ~Sklonil je glavo. ~"Pol leta še -- naj bo
56 Sreca |         ponižno, klobuk v roki, glavo po beraško sklonjeno, razcapan
57 Sreca |          Glej, sedi, da, položi glavo malo na vzglavje, samo za
58 Sreca |        taka smrt!" ~Vzdignil je glavo, ozrl se je po izbi z motnim
59 Sreca |  drugače, ko bi mogel vzdigniti glavo: tako pa gledam neprestano
60 Sreca |        O, da bi mogel vzdigniti glavo! Povej, prijatelj, ali je
61 Sreca |     oglu, stresel je nevoljno z glavo in je gledal za njim. ~Tako
62 Sreca |       je bil jeseni, sklonil je glavo, ko je prestopil prag. Brado
63 Sreca |          je vzdignil Franc Riba glavo in se je zasmejal na glas,
64 Sreca |         čelo. Okrenil je mukoma glavo, da bi ji videl v obraz,