Chapter

 1 MimoZ |         so bili z nogami, krvav pot na čelu, krvave solze v
 2 OPresc|         nato sem se napravil na pot. Poiskal sem veliko vrečo,
 3 OPresc|    vzdignil pred nami klanec in pot je bila gladka, izmita.
 4 OPresc|        daleč!..."  Zavila se je pot nekoliko navzdol v tiho
 5 OPresc|         dolgo. Neprestano se je pot vzdigala in se je spet spuščala,
 6 OPresc|      Zdaj je šlo strmo navzdol. Pot je bila tukaj široka, vsa
 7 OPresc|     kotlina, polna rumene vode. Pot je vodila mimo v dolgo in
 8 OPresc|          med vrbami skrit. Tudi pot je bila lepa, gladka, z
 9 OPresc|           Molčali smo skoro vso pot, odkar smo se bili odpravili
10 OPresc|      onem holmu se je vila bela pot v lepih ovinkih mimo lepega
11 OPresc|    veselo, ali ko smo prišli na pot, ni bila več tako lepa in
12 OPresc|         smo se napotili dalje. ~Pot pa je bila zmerom bolj pusta.
13 OPresc|     čutil žalosti. Dolga je pač pot in neprijetna, ali tudi
14 OPresc|   širokem ovinku se je spustila pot v dolino in je zavila potem
15 OPresc|         dolgo, strmo in strašno pot. Na oni strani pa je ostal
16 VTemi |         Ali ko so doigrali prvo pot, so nehali. Težko jim je
17 Greh  |    obrazu, na vsem telesu mrzel pot. Toda že se je premikalo,
18 Greh  |         kamenjem. Dolga je bila pot v temo, truden je bil in
19 Greh  |      težko, zakaj strma je bila pot in vsa posuta z ostrim kamenjem,
20 Greh  |        se ne ranil, ker je bila pot strma in vsa posuta z ostrim
21 Greh  |             Predolgo sem čakal, pot ni bila kratka in tega nisem
22 Greh  |      stopnicah in dolga je bila pot, ovinek za ovinkom, nikoli
23 Greh  |        zidu, ali noge so vedele pot, stopale so varno. Postal
24 Tinica|         hodil naravnost, svetla pot se je odprla pred njim in
25 Tinica|  ustavil; dolga in lepa je bila pot pred njim in hodil je hitro.
26 Tinica|       bil napravil na to smešno pot. Tinica ni videla njegovega
27 Tinica|       ulice samotneje, temneje, pot se je vila navkreber, sredi
28 LepaV |        si, kam te vodi ta dolga pot. Tvoje sanje so vzrasle
29 LepaV |        še vožnja in dolga je še pot in zmerom bolj trudne so
30 Vedom |        po humaniteti: ~"Na mojo pot ne trosi rož dišečih:~temnà
31 Vedom |        preko polja. ~"Na kakšno pot!" je vzdihnil Jakob. Ustnice
32 Vedom |         gledale oči. ~"Najlepša pot! Rada imam to pokrajino
33 Vedom |         na oči, ki so sanjale. ~Pot se je vila sredi neizmernega
34 Vedom |         tisto pesmico? 'Na mojo pot ne trosi rož dišečih --
35 Vedom |      licih. Hitel je in njegova pot je bila vsa druga nego navadno.
36 Vedom |    misli, da bi jih prisilil na pot, ki jo je bil začrtal. Že
37 Sreca |       komaj šele nastopil svojo pot. To je bilo samo zategadelj,
38 Sreca |     videl cilja; in žalostna je pot, če hodi človek in kloni
39 Sreca |     farne cerkve! Dolga je bila pot, ali nič me ni strah, če
40 Sreca |        treba, premeril bi tisto pot še enkrat, prelil še enkrat
41 Sreca |  prihodnji mesec se napravim na pot! Prihodnji mesec že!" ~Govoril
42 Sreca |  njegovo življenje brez pomena, pot njegova brez cilja: hodi
43 Sreca |          Odpravljaš se torej na pot?" ~Debele rdeče ustnice
44 Sreca |     skoro žalostno. ~"Seveda na pot! Poslednji čas je bil, zelo
45 Sreca |        sem si bil začrtal svojo pot po tvoji volji? Tako majhen
46 Sreca |        upaš s takim denarjem na pot?" ~"Upam si! Tudi ko bi
47 Sreca |      sam ni razumel. ~"Tedaj na pot!" ~Noge so se mu tresle,
48 Sreca |       ji še ni razločil oblik. ~Pot je bila blatna, od pustega
49 Sreca |        Ti misliš torej resno na pot?" je prašal Gorjanec nenadoma. ~"
50 Sreca |         svojo ravno filistejsko pot; služi si vsakdanji kruh,
51 Sreca |       si z resnim trudom gladil pot do njih. Glej, tako je ugasnil
52 Sreca |        je z lenimi koraki svojo pot. Ulice so bile svetlejše
53 Sreca |     meril pijan in truden dolgo pot proti domu... ~* ~Kako nečedno
54 Pozdr |       Pripovedovala mi je svojo pot, tisto razhojeno in dolgočasno
55 Pozdr |         razhojeno in dolgočasno pot -- podobno neposuti okrajni
56 Pozdr |         je bila nastopila svojo pot, govorica jo je izdajala,
57 Pozdr |        sabo na svojo strahovito pot? Saj ni bilo treba zapraviti
58 Poet  | travnikov in ne pisanega polja. Pot se je ožila in se je vzpenjala
59 Poet  |      nebu in je stopal hitreje. Pot je bila strma, grapava in
60 Poet  |        proti nebu, ni gledal na pot in kriv je bil sam, če se
61 Poet  |      prah je oživel, oživela je pot in je tonila v senco. Zdelo
62 Poet  |         ni mislil, kam in čemu; pot je bila pred njim in pot
63 Poet  |        pot je bila pred njim in pot je bila ukaz. Čudil se je