Chapter

 1 MimoZ |        oblečen nekoč? Ne... to je pač le spomin iz tistega nezavednega,
 2 OPresc|          o čem je sanjal. Zdaj je pač že mrtev, ali pa se je izgubil
 3 OPresc|     suknje, ko smo hodili. Tod so pač gonili živino na vodo. Spodaj,
 4 OPresc|     kraljev. ~"Zdaj, otroci, bomo pač kmalu na Holmu; mnogo nas
 5 OPresc|        nikoli najedla; sanjala je pač o belem kruhu, o pisani
 6 OPresc|       Zato, ker je bil tak, se je pač klavrno izgubil, mislim... ~
 7 OPresc|           čutil žalosti. Dolga je pač pot in neprijetna, ali tudi
 8 OPresc|       holm, ki je dremal v megli, pač ni bil holm ob v‚liki cesti.
 9 OPresc|          obema rokama... ~Tako bi pač hodila v večnost, Hanca... ~
10 OPresc|       prišli do jarka. Tam je bil pač konec. ~Jarek je bil širok;
11 VTemi |          je prikazala skrb. ~"Kaj pač prinesejo mati?" je sanjal
12 VTemi |           o lepih stvareh, ki jih pač prinesejo mati, ali ležalo
13 VTemi |         še olja. A do tedaj pride pač mati, pride morda še prej.
14 VTemi |        tihih korakov -- hodili so pač tuji ljudje po izbi -- in
15 Greh  |          idi, vrag!" ~Zaklical je pač nekdo drugi iz teme, iz
16 Greh  |       kakor glas pijanca. Stal je pač nekdo za njim in je govoril
17 Greh  |          svetlimi očmi. Gledal je pač nekdo drugi in nekdo drugi
18 Greh  |          do duri; nekdo mu je bil pač okrenil glavo. In tedaj
19 Greh  |           na hlačah, na suknji je pač še vse krvavo; brizgalo
20 Greh  |         očmi. Od one strani se je pač bližal glas, tam iz doline,
21 Greh  |         je mislil. Zdaj bi moralo pač že zvoniti in cerkovnik
22 Greh  |          domislil cerkovnika. Tam pač stoji na pragu in gleda
23 Greh  |           topel. ~-- Zdaj je maša pač že pri kraju! -- je mislil
24 Greh  |       strnil obrvi. ~-- Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem pač storil? -- ~
25 Greh  |           se pač zgodilo? Kaj sem pač storil? -- ~Toda zasvetilo
26 Greh  |           tistem hipu.  -- Kam se pač peljeta? Pač daleč v svet,
27 Greh  |               Kam se pač peljeta? Pač daleč v svet, po velikih
28 Greh  |      plazila zmerom više; bilo je pač že pozno popoldne in zdavnaj
29 Greh  |          celo tam za vrtom. Imajo pač vsega dovolj in nič jim
30 Greh  |           vedel, potem bi se dalo pač še napraviti, vsaj čakati
31 Greh  |           glas v dolino in tam je pač stala mati in je slišala
32 Greh  |           zatrepetalo. Zdaj se je pač zdrznila mati in je pogledala
33 Tinica|          jo je bil najel, je bila pač skromna in tesna, ali bila
34 Tinica| rožmarinom je skoro že razodeval, pač še jecljaje, šele polrazumljivo,
35 Tinica|         rešil sam in da bi ob tem pač zakrvavel do smrti, me je
36 NaGolg|         je bil miren. Šla je bila pač že smrt mimo njega... ~Sonce
37 LepaV |       ljubil strahoma. Kako bi mu pač odgovorila? Bilo je zaradi
38 LepaV |      sanjale oči, o lepih deželah pač, o veliki ljubezni. ~In
39 LepaV |          našel. Izpremenila se je pač nekoliko; njene oči, takrat
40 LepaV |      preko obraza, domislil se je pač za trenotek tistih skoro
41 Vedom |              Ne vem." ~"Saj si jo pač vprašal?" ~"Nič je nisem
42 Vedom |           je prišlo na dan, je to pač znamenje, da je bilo že
43 Vedom |           mislila nanj. Na kaj je pač mislila? Na kaj? Na koga?...
44 Vedom |        videl, tudi tam se je bilo pač mnogo izpremenilo, ne da
45 Vedom |           si je mislil: Kaj bi mi pač odgovoril, če bi mu razložil
46 Vedom |        stopnicah. ~"Kakšno obleko pač ima? Kakšno frizuro? Na
47 Vedom |          pa se je domislil. ~"Ali pač, potrpi! Napisal bi novelo --
48 Vedom |              Zasmejal se je. Čemu pač to, čemu jih kličem? Kaj
49 Sreca |       tope še in plašne. Ko bi si pač upale pogledati, ko bi si
50 Sreca |         upale pogledati, ko bi si pač upala roka! ~"Zakaj te je
51 Sreca |        več ne poznaš? Zelo sem se pač izpremenil; samo usmiljenja
52 Sreca |          zimska suknja -- in koga pač briga moja suknja? Samo
53 Sreca |           boj, prijatelj; tako je pač moralo biti in dobro je,
54 Sreca |   pričakovanje v očeh. Kako bi se pač vrnil, kam bi se ozrl? ~"
55 Sreca |           ponujat? Za teh par dni pač ni truda in sramote vredno..." ~
56 Pozdr |         domovina, bi imela v očeh pač tisti izraz: zloben, potuhnjen
57 Pozdr |        kratkega krilca... Tako je pač na svetu; kdor si ne more
58 Poet  |       rdečo streho. Toplo je bilo pač tam... In kadar je prišel
59 Poet  |           krvi. "Veliko jih je že pač hodilo tod!" si je mislil
60 Poet  |           kriv svoje poti. Pogine pač naposled v jarku, zakaj