Chapter

 1 BrezD |          domovina že zmerom bolj daleč, že bi moral zasenčiti oko,
 2 BrezD |          še prej... Čas je; tako daleč, se mi zdi, da je domovina
 3 BrezD |          Zasenči si okó, glej od daleč v obljubljeno deželo, umiraj
 4 OPresc|             Da, kdor si upa tako daleč!..."  Zavila se je pot nekoliko
 5 OPresc|   grebenu smo bili, videlo se je daleč naokoli. "Kako bi se izgubili?
 6 OPresc|          nas bila zapazila že od daleč in bi nam zdaj hudobno mežikala
 7 OPresc|           okoli holma, ki je tam daleč kakor v megli, in mimo holma
 8 OPresc|        zamolklo, kakor da bi tam daleč, za hribom drdrali vozovi
 9 OPresc|         pogledale oči in kolikor daleč so mogle trudne, plašne
10 VTemi |          da nista v izbi, temveč daleč nekje v gozdu, sama in ponoči:
11 Greh  |     Gledal je in je razločil tam daleč svoj dom. In domislil se
12 Greh  |         v kuhinji in joka. A tam daleč, tam daleč se je še svetilo
13 Greh  |        in joka. A tam daleč, tam daleč se je še svetilo sonce na
14 Greh  |           Tja bi šel človek, tja daleč za soncem... ~Pozno je že
15 Greh  |          je stokalo še zmerom od daleč in Tonetu je bilo hudo in
16 Greh  |           Tja bi šel človek, tja daleč... ~Na stopnicah je bila
17 Greh  |      kdor bi prišel, bi videl od daleč. Vrnil se je in je zgrabil
18 Greh  |     prstom na zvon, zazvenelo je daleč po klancu, po dolini. Kako
19 Greh  |       desni je bilo odprto polje daleč v temo, do hribov; tudi
20 Greh  |         kdo naproti, se je ognil daleč v stran in je hitel ob jarku.
21 Greh  |     krčmo. Tone ga je spoznal od daleč in je vztrepetal; spoznal
22 Greh  |           in nato je vrgel odejo daleč stran na znožje. ~-- Lepo
23 Greh  |   Zastokalo je bilo, zaječalo od daleč -- in stokalo je še zmerom,
24 Greh  |      hribu, odkoder se je videlo daleč naokoli po neizmerno pusti
25 Greh  |          se je svetila cerkev od daleč. Ljudi je srečaval poredkoma --
26 Greh  |          še zelene in sočne. ~Od daleč je zapelo nerazločno, zatrepetalo
27 Greh  |      črne gruče skozi dolino; od daleč se je videlo, kakor da bi
28 Greh  |          Kam se pač peljeta? Pač daleč v svet, po velikih belih
29 Greh  |           Tja bi šel človek, tja daleč... ~Bil je pred durmi, odprte
30 Tinica|       Skozi okno je videl človek daleč preko črnih in rdečih streh,
31 Tinica|         kjer so se že svetili od daleč travniki pod velikim sončnim
32 Tinica|         da še ni minila spomlad. Daleč je bila preteklost, komaj
33 Tinica|      nasmehnila; čutil je, da je daleč od njega in žalosten je
34 NaGolg|        bile napete in resne. ~Od daleč se je oglasil nenavaden
35 NaGolg|        na čelo, ušesa so štrleli daleč stran. Obleka je bila raztrgana
36 NaGolg| procesija, otroci so kričali, od daleč se je glasil razposajen
37 LepaV |     sonce potuje bogvekam, že je daleč in sence prihajajo; tam
38 LepaV |        je zaradi sonca, ki je že daleč, in tudi zaradi kostanjev
39 Zaljub|         zdelo, da me je nekdo od daleč poklical in napravil sem
40 Zaljub|          Še malo je zafrfotal od daleč pajčolan na njenem klobuku,
41 Zaljub|       zaplapolalo, zafrfotalo od daleč -- to je bil pajčolan na
42 Vedom |         ako jo pogleda človek od daleč; od blizu pa je ni treba
43 Vedom |      klasje -- mirno, leno morje daleč do obzorja, kjer so se dvigali
44 Vedom |       Težka, trudna tišina -- od daleč rezki, zvonki žvenk osle
45 Vedom |        jo je gledal prej samo od daleč in ki jo je sovražil zato,
46 Sreca |      ravni, v soncu okópane: tam daleč iz gozda, v sončno meglo
47 Sreca |          bi šla z menoj, Barica! Daleč ven, tja, kjer sije sonce!
48 Sreca |       strmele bogvedi kam -- tja daleč morda, kjer sije sonce. ~
49 Sreca |        se mu je, slišal je že od daleč zamolklo drdranje železniških
50 Sreca |  neprijazne. ~Zasvetile so se od daleč bleščeče bele luči pred
51 Sreca |      morda samo s srcem, tako od daleč. Spomnila bi se name, ker
52 Sreca |           ali steklenica je tako daleč; z roko ne morem poseči,
53 Sreca |    polnočnice, čuj, že vabijo od daleč zvonovi... Tako prijetno
54 Sreca |        Svetlikalo se je nekaj od daleč -- velika svetloba, ki je
55 Pozdr |       kamenja, da bi zadišalo od daleč po Latermanovih kostanjih,
56 Pozdr |      zazelenelo je, zazvonilo od daleč... In hipoma so se spet
57 Pozdr |          se je bila odlomila tam daleč gori v lepem gozdu in plava
58 Pozdr |          bi umirala domovina tam daleč, daleč... Vina, deklè, vina
59 Pozdr |      umirala domovina tam daleč, daleč... Vina, deklè, vina za
60 Pozdr |    Trojice, na zelene doline tam daleč doli, na šumeče kostanje,