Chapter

 1 BrezD |    jecala nerazumljive besede. Ozrl sem se nanj in sem spoznal,
 2 BrezD |     kaj doma?" sem ga prašal. ~Ozrl se je z nemirnim pogledom
 3 OPresc|      pohitel na holm, da bi se ozrl naokoli. ~"Tam je vas, zvonik
 4 OPresc|         kakor da bi se bil Bog ozrl na nas... ~Dobro se nam
 5 OPresc| pogrezala ravnina zmerom niže. Ozrl se je Tone nekoč in je videl,
 6 OPresc|        ped globoko. Tone se je ozrl z resnim obrazom. ~"Pojdimo
 7 OPresc|    nego tiha ravan. ~Ko sem se ozrl, sem zapazil, da smo hodili
 8 Greh  |        se je hitro. Tone se je ozrl na nebo, in ko je videl,
 9 Greh  |   zastokalo od druge strani in ozrl se je in se je vrnil. Plezal
10 Greh  |      je šel hitro, ne da bi se ozrl. ~Toda ozrl se je, ko je
11 Greh  |        ne da bi se ozrl. ~Toda ozrl se je, ko je prišel do duri;
12 Greh  |       sklonjeno glavo in se ni ozrl, odpahnil je hrupoma duri
13 Greh  |        in gleda za njim. Ni se ozrl, ali videl je, kako stoji
14 Greh  |        vsakdo. ki je šel mimo, ozrl srepo nanj, s sovražnim
15 Greh  |    Učitelj je šel in se ni več ozrl, Tone pa je gledal za njim. ~--
16 Greh  |        že davno udarilo nanj. ~Ozrl se je, kakor da bi ga bilo
17 Greh  |      svetle oči, vabile. Ni se ozrl in ni videl, toda roke so
18 Greh  |        bil! -- je mislil Tone, ozrl se je na brata, ki je spal
19 Greh  | gledala za njim; tudi on se je ozrl na ovinku, zamahnil je z
20 Greh  |     Potepal si se!" Tone se ni ozrl in je stopil v vežo. ~Bilo
21 Tinica|       Slikal jo je in ko se je ozrl na platno, se je ozrlo tudi
22 Tinica|       ljudi. Postal je hipoma, ozrl se je in se je prestrašil.
23 Tinica|      strnjene. Med vrati se je ozrl ves prestrašen; zazibalo
24 Tinica|     same bi začrnele, če bi se ozrl nanje. Kako je sijalo spomladansko
25 Tinica|      se ni zasvetila iz megle. Ozrl se je nanjo, da bi našel
26 Tinica|       da se je vzdramil ter se ozrl nevoljno. ~"Čakajte malo,
27 Tinica|        in prebledela, ko se je ozrl nekoč nanjo ter se nasmehnil.
28 Tinica|   prijazna človeška natura... ~Ozrl se je na sliko, ki je visela
29 LepaV |       motnem spominu, ko bi se ozrl na okno. Šel je mimo in
30 Zaljub|        njegove glave. On se je ozrl nanjo in se je otožno nasmehnil. ~"
31 Vedom |      pokazala z roko; on se je ozrl z velikimi, oteklimi očmi,
32 Vedom |       bil vstopil Jakob, se je ozrl nanj s čudnim, pol zasmehujočim,
33 Vedom |        bolj zlobno. Nato se je ozrl Jakobu v obraz in se je
34 Vedom |   počakala med durmi, da bi se ozrl in da bi mi odgovorila?
35 Vedom |         je izpil kozarec vode. Ozrl se je na tovariša in si
36 Vedom |  Krničar pa se ni bil začudil; ozrl se je samo postrani in se
37 Sreca |            Res!" ~Ko bi se bil ozrl, bi opazil, da so bile vlažne
38 Sreca |   tisto službo." ~Ko bi se bil ozrl zdaj, bi opazil v Gorjančevih
39 Sreca |     nasproti in ko bi se Franc ozrl nanjo, bi opazil, da so
40 Sreca | pogledom, da se nisi se nikoli ozrl s hvaležnim nasmehom na
41 Sreca |       zaničevalnim posmehom!" ~Ozrl se je z velikimi očmi, razumel
42 Sreca |        Opotekel se je in se je ozrl. Ni je bilo strah; prišla
43 Sreca |        Nasmehnil se je Martin; ozrl se je morda za trenotek
44 Sreca |      Vzdramil se je iz polsna, ozrl se je začuden in zlovoljen. ~"
45 Sreca |        je blizu!" ~Franc se je ozrl, za hip se mu je zazibalo
46 Sreca |     bilo glasu. Gorjanec se je ozrl nanjo, grizel si je ustnice
47 Sreca |    vhodom na peron se je Franc ozrl in izpreletel ga je mraz
48 Sreca |     smrt!" ~Vzdignil je glavo, ozrl se je po izbi z motnim očesom. ~"
49 Sreca |        slišal svoje ime, se je ozrl postrani in je vtaknil v
50 Sreca |       pred tabo!" ~Franc se je ozrl z dolgim pogledom po izbi,
51 Sreca |       dolgim pogledom po izbi, ozrl se je po ljudeh in velika
52 Sreca |        se pač vrnil, kam bi se ozrl? ~"In kljub vsemu -- jaz
53 Sreca |        slučajno iz veže ter se ozrl po ulici. In smejal se je
54 Pozdr |        samo še rdeča kaplja... Ozrl sem se z modrim očesom tja
55 Pozdr |      Latermanovih kostanjev... Ozrl sem se in sem ugledal zakajeno
56 Poet  |       mimo, se je odprlo okno, ozrl se je človek proti nebu,
57 Poet  |       se je človek proti nebu, ozrl se je na klanec, na samotnega
58 Poet  |         Ni več pomislil, ni se ozrl. K tlom mu je tiščal hrbet