Chapter

 1 MimoZ |          smehljal se je koketno pod črnimi brčicami; nameril
 2 BrezD |         in beli oblački leté in pod njimi bež&ecatue; preko
 3 OPresc|     oblaki so begali po nebu in pod njimi so begale sence preko
 4 OPresc|    deževalo in blato je cmokalo pod bosimi nogami. Zavili smo
 5 OPresc|      ter si brisal s travo kri. Pod nami je bila že vas in še
 6 OPresc|    čudnem, neprijaznem zatišju, pod strmimi skalami, je bila
 7 OPresc|          Bili smo spet na poti, pod nami je bila dolina; še
 8 OPresc|  razprostirala tam, čisto blizu pod nami, par skokov. Toda hodili
 9 OPresc|     deska se je bila pogreznila pod korakom za ped globoko.
10 OPresc|    Stopil je, ali udiralo se je pod njim, zelo mehko mastno
11 OPresc|        preko velikih tihih luž, pod sivim nebom. Molče se je
12 OPresc|         vzvišena je bila zemlja pod njim. Tja smo šli in smo
13 VTemi |    prikaže mati z belim zavojem pod pazduho, prinese dela, prinese
14 VTemi |         se vrne z belim zavojem pod pazduho. ~Pomislila je Ana
15 VTemi |      kakor pesem; molči in leži pod težko mislijo, živ človek
16 Greh  |        sam ovinek še in stal je pod zvonovi. Na vseh štirih
17 Greh  |    breme mu je ležalo na srcu. ~Pod klancem so se križala pota
18 Greh  |       dan. Štacuna je bila prav pod klancem, videlo se je odtod
19 Greh  |      bil zakajen in črn. V kotu pod razpelom je sedela mati
20 Greh  |        če bi kričalo in stokalo pod oknom. In kako čudne so
21 Greh  |   oglasilo se je na oni strani, pod klancem, zastokalo je, zaprosilo --
22 Greh  |      starca... ~Stal je globoko pod klancem, legel bi in se
23 Greh  |     odprta velika vrata in prav pod njim je bila cesta. Ljudje
24 Greh  |         za trenotek. Ko je stal pod zvonovi, je potrkal narahlo
25 Tinica|       svetili od daleč travniki pod velikim sončnim nebom. Truden
26 Tinica|    izprašujočih oči, polskritih pod temnimi trepalnicami. Vse
27 Tinica|      kako vstaja, hodi svobodno pod velikim nebom, ozira se
28 Tinica|  ženskami -- ali spodaj, spodaj pod prijazno mislijo, gloje
29 Tinica|  zasvetile so se -- oči. Ali že pod ognjem na licih, za plamenom
30 Tinica|   prestrašen; zazibalo se mu je pod nogami in naslonil se je
31 Tinica|         potni, ljubezniv nasmeh pod majhnimi črnimi brki, so
32 LepaV |         in sence prihajajo; tam pod oknom so kostanji, ali listje
33 LepaV | trepetaje; šel je človek zunaj, pod kostanji, ali ko je šel
34 LepaV |        je imela širok klobuk in pod klobukom rdečo rožo. Ker
35 LepaV |         zašumelo na belem Pesku pod kostanjem? Z lahko-lenimi
36 LepaV |    potuje bogvekam, in kostanji pod oknom so že orumeneli in
37 LepaV |  trepetaje. Šel je nekdo zunaj, pod kostanji, in ko je šel mimo,
38 Zaljub|     vzamem človeku, ki mi pride pod roke, kolikor mogoče njegove
39 Zaljub|     vzhajajoče lune; lepo se mi pod in rečem ti, da bi mi bilo
40 Vedom |         se je zibalo, kipelo je pod tenkim batistom. Rdeč sončnik
41 Sreca |       tujce -- kaj bi ne zlezla pod stol od ponižnosti, ne sramovala
42 Sreca |         veter ga je bil zgrabil pod pazduho in ga je potisnil
43 Sreca |  daljavi, za večernimi sencami. Pod težkimi rjavimi lasmi kloni
44 Sreca |     glas. Gorjanec ga je prijel pod pazduho. ~"Pojdiva, pozno
45 Sreca |        in se zavijal v suknjo. ~Pod stopnicami se je zdrznil,
46 Sreca |     domovine?... Cesta je menda pod oknom; dvorišče, zdi se
47 Sreca |    tisti glasovi, ki me kličejo pod oknom z razločnimi, prijaznimi
48 Sreca |        kako imenitno so prišli! Pod oknom čaka voz, veselo bijejo
49 Sreca |    Gorjanec; velike zavoje nosi pod pazduho. ~"Ali se nas nisi
50 Sreca |     prijetno in toplo nam je tu pod odejo, pod lepim belim nebom...
51 Sreca |      toplo nam je tu pod odejo, pod lepim belim nebom... Stisni
52 Pozdr |        čipkasto srajco je imela pod jopico in spodaj je bila
53 Pozdr |     ljubezni... Šumelo je zunaj pod verando, in njen razposajeni,
54 Pozdr |    bluzo na prsih in beli koži, pod njenim vratom se je mahoma