Chapter

 1 MimoZ | sprehajali v soncu; opazil sem časih celó, kako so se premikale
 2 BrezD |  samujočega, omahujočega. Samo časih, iz barve, iz črte -- hipen
 3 OPresc|                O PREŠCAH~V teh časih neutešenega in neutešljivega
 4 OPresc|  blatnih stezah, po kolovozih, časih smo udarili naravnost čez
 5 OPresc|     rebri, tako da smo plezali časih po vseh štirih. Ali nikjer
 6 OPresc|      trava je bila še mokra in časih se je stresla veja tam gori
 7 OPresc|       ki se ga spominjam v teh časih neutešenega in neutešljivega
 8 VTemi |      in je krpala. Ozrla se je časih na sestro Tončko in na brata,
 9 VTemi |       je pogledala v izbo samo časih in se je vrnila pred hišo
10 VTemi |      ves svet. ~Deževalo je in časih je udarila kaplja ob okno,
11 VTemi |        sencah. Vesele so morda časih, ali tisto veselje je bolestno;
12 VTemi |    deževalo je in pljusknil je časih ob okno močen val. ~Ana
13 Greh  |       branile, vzdignile so se časih, da bi zakrile oči. ~Utrudila
14 Greh  |        da bi stale mirno, samo časih se je zasvetilo nekaj belega
15 Greh  |   govorila, kakor sta govorila časih, ko sta bdela pozno v noč
16 Tinica|       vratu, ki se je zasvetil časih, kadar je nagnila glavo
17 Tinica|         je bil podoben starcu. Časih se je spremenil za par dni,
18 Tinica|      proti njemu... ~Strese se časih bolnik, pozabi siloma bolezni,
19 Tinica|    Spomladi ji je bil prinesel časih bonbonov in oklenila se
20 Tinica|      obraza; oklenila se ga je časih za roko, da se je vzdramil
21 Tinica|    bile na nebu. Sklonil se je časih, pogledal ji je v obraz.
22 NaGolg|      razposajenosti, ne smeha; časih krik, glasen jok; človek
23 NaGolg| mežikajočimi očmi, zamrmral je časih; lica so bila zelo upala,
24 NaGolg|     brez barve. Opotekel se je časih in je vzdignil nogo na smešen
25 NaGolg|      Videlo se je, da je hotel časih pričeti razgovor, opravičevati
26 NaGolg|     prahu se je vlekel za njo. Časih se je vzdignila roka, zazibala
27 NaGolg|        stresale in zastokal je časih, vzkriknil v spanju. ~****** ~ ~
28 LepaV |     pripovedovala ona o tistih časih, ko je nosila še kito na
29 LepaV |       je pripovedoval o tistih časih, ko je še sanjal o lepem
30 LepaV |       V izbi je gorko in tiho, časih zapraskeče v peči ter se
31 LepaV |        praska pero po papirju, časih se premakne stol. In tedaj
32 LepaV |     oprezno nevidno roko se je časih narahlo dotaknilo okna.
33 LepaV |       luč je sijala od stropa, časih, ob ovinku, je zasvetil
34 Vedom |        maral govoriti o tistih časih, ko je igral lepo vlogo
35 Vedom |     lica. ~"Drugače si govoril časih. Takrat bi se bil prej zakopal
36 Vedom |   postal je tu, tam, stopil je časih mimogrede v kavarno, če
37 Sreca |           in so si namežiknili časih naskrivoma, ko sem šel mimo,
38 Sreca |      kobali! Pokašljuje, kihne časih in kobali. Velik je, do
39 Sreca |   široka; nerodni čevelj stopi časih preko jarka -- glej, zrasla
40 Sreca |  fabriški stolp, zamajal se je časih, kadar so se omeglile oči
41 Sreca |     jaz moram odtod! Zdi se mi časih, da mi leži na prsih ves
42 Sreca |  svojega plašča. Zaškropile so časih preko mesta debele kaplje
43 Sreca |     rdečo brado, udarila mu je časih mrzla kaplja na čelo. ~Postal
44 Sreca |        si mislim jaz: zgane se časih nekaj polzavedno, domovina
45 Sreca |        razmišljen. Pogledal je časih na uro, kazalec se ni hotel
46 Sreca |   kozjo bradico. ~"Saj si imel časih kaj humorja, Franc! Ali
47 Sreca |     naše umetnosti. Tudi on je časih obupan in klavrn, kakor
48 Sreca |      za egoista, ali ob tistih časih sem bil tako malo egoist,
49 Sreca |        na tilniku? Zazdi se mi časih prav na tihem, da bi bilo
50 Poet  |    Izza drevja se je zasvetila časih hiša z zelenimi okni in
51 Poet  |       še nikoli. Zgodilo se je časih, da se je iztegnila dolga
52 Poet  | nalahko po roki, po licu. Samo časih; zgodaj je še bilo, prestrašil
53 Poet  |      se je samo, da je ugledal časih sredi deževne samote, ob