Chapter

 1 BrezD |         ženin, hrepeneč v tujini. Glas se mu je tresel, ko mi je
 2 OPresc|     slišal se je skoro samo tenki glas Hančin, ki je stala spredaj
 3 OPresc|       naglas. Čuden je bil njegov glas, razlegel se je po vsej
 4 VTemi |             je izpregovoril Tine; glas mu je bil tih in boječ;
 5 VTemi |           odprli so okno. Materin glas je bil, ki je zaklical spodaj.
 6 VTemi |           nekdo ogovoril, materin glas je bil. ~"Mati!" ~Ali bilo
 7 VTemi |       pred pragom, je začula svoj glas; jokala je, ali veter je
 8 VTemi |           nadstropje!" ~In ženski glas je vzdihoval: ~"O Jezus,
 9 VTemi |           zagodrnjal surov, moški glas. ~Koraki so se bližali in
10 Greh  |          bil samo val tega morja, glas te čudovite pesmi, brez
11 Greh  |         in rezko, čudno bolesten, glas, kakor krik človeka, ki
12 Greh  |        nekdo poklical -- pritajen glas iz teme; in ubogal je in
13 Greh  |         je bilo zadaj -- pritajen glas iz teme. Zdaj je slišal
14 Greh  |         iz teme, iz tišine, zakaj glas je bil surov in moški, kakor
15 Greh  |         bil surov in moški, kakor glas pijanca. Stal je pač nekdo
16 Greh  |            tenak, proseč, jokajoč glas.  V njegovem srcu se je
17 Greh  |          tisti stokajoči, proseči glas, človek bi zgrabil, zgrabil,
18 Greh  |            zajokalo. ~Tudi njegov glas je bil stokajoč, cvileč,
19 Greh  |          navzdol? -- Zastokal je, glas pa je bil cvileč, proseč,
20 Greh  |          izpregovoril je skoro na glas. Mati je vzdignila glavo. ~"
21 Greh  |           težko, da bi zajokal na glas. Tudi on je oprl glavo ob
22 Greh  |          iz teme stokajoč, proseč glas. Tenak je bil od začetka
23 Greh  |           strani se je pač bližal glas, tam iz doline, kjer se
24 Greh  |         je plezal navzdol, je bil glas zmerom tišji, komaj še ga
25 Greh  |         je razločil iz tišine. In glas se mu je zdel znan, slišal
26 Greh  |         nekoč -- proseč, stokajoč glas bolnega otroka, ki je lačen
27 Greh  |         oči. Utihnil je bil rezki glas, ali tišina sama je bila
28 Greh  |       razlegel po tišini stokajoč glas, zajokalo je, kakor da bi
29 Greh  |       kakor besede starca in celo glas njegov je bil globok. ~Mati
30 Greh  |         je dolgo, počasi je romal glas v dolino in tam je pač stala
31 Tinica|           preteklost -- in njegov glas se je vzdignil iz njegove
32 Tinica|           se je ozrla; suh, zoprn glas jo je bil poklical. Ozrla
33 NaGolg|      objestni. Zasmejali so se na glas. ~"Glejte, jokal bo!" ~Pohitel
34 LepaV |           oči, je legla na njegov glas in izginila je takoj, komaj
35 Vedom |       izpregovoril, je bil njegov glas spet miren in skoro hladen. ~"
36 Vedom |        Krničar pa se je smejal na glas. ~"Kaj ti nisem pravil?
37 Vedom |           vprašal dalje in njegov glas je bil rezek, njegove oči
38 Sreca |           rabim ničesar!" ~Njegov glas je bil prijazen, ali oči
39 Sreca |          govorili njih pogledi na glas in razločno in žalost mu
40 Sreca |   globokih votlin, vzdignil se je glas iz širokih ust: ~"Kaj torej?" ~"
41 Sreca |         Zmerom še se oglasi vesel glas sredi tišine, zasveti se
42 Sreca |          mu je gledala v obraz in glas se ji je tresel. Zdelo se
43 Sreca | pokleknila predenj in zajokala na glas. Gorjanec ga je prijel pod
44 Sreca |     zaklical Franc in tudi njegov glas je bil malo hripav; šinila
45 Sreca |          mu je, da bi zakričal na glas od srda in od žalosti. ~"
46 Sreca |        Zaklicala je Barica, tenek glas, poln ljubezni in usmiljenja.
47 Sreca |     vesele oči in se je smejal na glas; nihče se ni znal smejati
48 Sreca |          bilo..." ~Tolažil jo je, glas njegov pa je bil trpek,
49 Sreca |        glavo in se je zasmejal na glas, tako da je odskočil človek,
50 Pozdr |         na črno grozdje. Ali njen glas je bil že raskav -- vse
51 Pozdr |       uboge romarice imajo raskav glas -- in ne samo na ustnicah,
52 Pozdr |        njen razposajeni, predrzni glas se je spajal s tem tujim