Chapter

 1 MimoZ |    slamniki, ki so zasenčili vse čelo do obrvi, in od slamnika
 2 MimoZ |        od potú, so bili legli na čelo, preko oči, v dolgih svetlih
 3 MimoZ | popotniki, da so padali nekateri celo v globoki jarek. Zdi se
 4 OPresc|      kruhu, o pisani ruti, morda celo o srebrnih uhanih; zato
 5 Greh  |         bila in strah jo je bilo celo netopirjev. Mlada bela mačka
 6 Greh  |        naokoli in morda se pozna celo na srajci, na rokah, na
 7 Greh  |         z vso močjo naravnost na čelo, med oči, in bratove oči
 8 Greh  |         zdaj gleda, morda je del celo roko nad oči... ~Kmalu ni
 9 Greh  |        je lepo na svetu, lepa je celo ta neizmerna žalostna pokrajina,
10 Greh  |         odprte duri. Morda ga je celo poklicalo, kakor je poklicalo
11 Greh  |          je bolan, in opazila je celo, da se mu noge tresejo.
12 Greh  |         bila nenaravno debela -- čelo visoko in zelo vzbočeno,
13 Greh  |      bile kakor besede starca in celo glas njegov je bil globok. ~
14 Greh  |          in glej, poljubujejo se celo tam za vrtom. Imajo pač
15 Tinica|       združene drugačno pesem in celo črte so govorile drugače.
16 Tinica| pozdravljale, nasmihali so se mu celo obrazi. Postal je in je
17 Tinica|      uničil v njem vse po vrsti, celo tiste nežne bele roke, ki
18 Tinica|       njegovih mislih, gledal je celo iz njegovih del, kar jih
19 Tinica|    tistih davnih noči, božale mu čelo z gnusnomrzlimi rokami,
20 Tinica|     sliki sami so bili pozlačeni celo lasje, v Tinice tenkih belih
21 Tinica|       gledal greh, da, gledal je celo iz tistih oči, ki so začele
22 Tinica|        modelom bluze ali rokava, celo ovratnika jim ni odpenjal... ~
23 NaGolg|   klobuka. Lasje so mu padali na čelo, ušesa so štrleli daleč
24 NaGolg|         je bil zmerom glasnejši; celo delavca, ki sta sedela na
25 LepaV |          padli kuštravi lasje na čelo, in bi se zasmejala, kadar
26 LepaV |         po viteški ljubezni, da, celo po tistih samotnih gradovih,
27 LepaV |         nasmehnil in bi ji morda čelo nalahko pobožal roko. En
28 LepaV |     glava in mraz ji je legel na čelo, v srce... ~Zdrznila se
29 Zaljub|         idealno ljubeznijo se še celo ni mogel zadosti nazmerjati;
30 Zaljub|     izvedela, da pišem novele in celo lirične pesmi, je bilo vse
31 Zaljub|       bil vsled tega, saj je bil celo Bacon zelo dober lakaj in
32 Zaljub|      kjer si bil." To je vseeno. Celo tisto dolgo leto sem bil
33 Zaljub|          na svoji ljubosumnosti. Celo na tisto rdečo pentljo na
34 Zaljub|     danes je bil tak, jutri tak. Celo duševno se ljudje spreminjajo.
35 Zaljub|        duše, če morem, si vzamem celo. Najrajši storim to na fin
36 Zaljub|         tako hitro spremenil? In celo v kužka? Nikoli še nisem
37 Zaljub|        nehanja, brez usmiljenja. Celo mize, zdi se mi, so stokale;
38 Vedom |        istem potu in ozrla se je čelo, kadar je šla mimo kavarne,
39 Vedom |      globoke gube so se rezale v čelo... Torej od začetka, od
40 Sreca | grenkobne mladosti! ~"Bolan sem, celo tisti trije dimniki tam
41 Sreca |          jaz bi jih bil vesel -- celo zato bi jih bil vesel, ker
42 Sreca |         je časih mrzla kaplja na čelo. ~Postal je ob oglu, pogledal
43 Sreca |         ulicah, pijem čaj, berem čelo knjige pri luči. Moje življenje,
44 Sreca |         z blatom in omazal si je čelo, ko se je dotaknil tal... ~
45 Sreca |          utrujenost... Klobuk na čelo, ovratnik do ušes, rok‚
46 Sreca |          so štrlele ostre kosti, čelo je bilo bolj vzbočeno, ker
47 Sreca |    poglejte! Napravil sem si bil celo skladišče slovenske literature,
48 Sreca |          obrisala z robcem potno čelo. Okrenil je mukoma glavo,
49 Pozdr |     dreves, ne trave, ne cvetic, celo kamenja ni bilo in prsti;
50 Pozdr |      taktih razposajene godbe in celo moj obraz je bil pisan od
51 Poet  |     Izveličarja. In ker se mu je čelo skoro dotikalo tal, je zapazil
52 Poet  |          hrbet križ Izveličarja, čelo se je dotikalo tal; opotekal