Chapter

 501 Greh  |         zazvonil Tone z malim zvonom in sredi iz zamolkle, umirajoče
 502 Greh  |            pesmi je zastokalo glasno in rezko, čudno bolesten, glas,
 503 Greh  |            človeka, ki se je izgubil in blodi sredi noči in ne ve
 504 Greh  |          izgubil in blodi sredi noči in ne ve več poti. In ko se
 505 Greh  |              noči in ne ve več poti. In ko se je zvon samo še nalahko
 506 Greh  |           stokalo še zmerom od daleč in Tonetu je bilo hudo in žalostno
 507 Greh  |         daleč in Tonetu je bilo hudo in žalostno pri srcu. ~Ko je
 508 Greh  |              naslonil na visoko okno in je stisnil obraz v dlani,
 509 Greh  |        svetlobi je žarelo na obzorju in gore je tam oblival odsev
 510 Greh  |            glasili v temi plazeči se in drsajoči koraki njegovih
 511 Greh  |               pritajen glas iz teme; in ubogal je in je šel. ~Tam
 512 Greh  |           glas iz teme; in ubogal je in je šel. ~Tam so bile nizke
 513 Greh  |              na podstrešje. Odprl je in zadušen vzduh mu je prhnil
 514 Greh  |              lica, duh po netopirjih in kakor po trohnobi in mrtvašnici.
 515 Greh  |      netopirjih in kakor po trohnobi in mrtvašnici. V strehi so
 516 Greh  |              steklo je bilo zamazano in vsled dremotne, sive svetlobe
 517 Greh  |              je bila noč še temnejša in neprijaznejša. Tla so bila
 518 Greh  |            so bila valovita, poševna in noge so se vdirale v prah
 519 Greh  |            noge so se vdirale v prah in blato. Na sredi je bila
 520 Greh  |              Na sredi je bila kupola in v kupoli velika okrogla
 521 Greh  |         lestenec. Tone se je sklonil in je pogledal navzdol; ni
 522 Greh  |     plapolaje. Prijel je za verižico in veliki, v belo platno zaviti
 523 Greh  |             smrdečo sapo. Gledal je, in frfotalo je v velikem kolobarju
 524 Greh  |           vsem prostornem podstrešju in naposled je izginilo tam,
 525 Greh  |             so bile odprte male duri in se je vzdigal zunaj silni
 526 Greh  |        fasado. Sel je naravnost tja, in ko je bil pri durih, se
 527 Greh  |             pri durih, se je sklonil in je stopil z nogo varno na
 528 Greh  |           križa ter se naslonil nanj in gledal z višave navzdol.
 529 Greh  |             ni stopil, stresel se je in se je okrenil, zakaj poklicalo
 530 Greh  |            zdelo, da ga nekdo kliče; in kliče s stokajočim, jokajočim
 531 Greh  |       navzdol; povsod jarki, kotline in hribi -- kakor pusta, valovita
 532 Greh  |            zastokalo od druge strani in ozrl se je in se je vrnil.
 533 Greh  |           druge strani in ozrl se je in se je vrnil. Plezal je navzgor
 534 Greh  |             vrnil. Plezal je navzgor in v zadušnem, gluhem mraku
 535 Greh  |             na vrh oboka, do kupole, in je plezal po drugi strani
 536 Greh  |             po drugi strani navzdol. In zaklicalo je od one strani,
 537 Greh  |            prišel. ~Bilo ga je strah in žalosten je bil. Kakor je
 538 Greh  |            legla tudi v njegovo srce in zastokal bi sam, zajokal.
 539 Greh  |       sklonjeno, oči široko odprte. ~In tedaj se je zasvetilo na
 540 Greh  |        nočnega neba. Zasvetilo se je in je svetilo mirno. ~Tone
 541 Greh  |          mirno. ~Tone je plezal gor, in ko je gledal z velikimi
 542 Greh  |              Tam je čepelo na kupoli in je strmelo nanj z velikimi
 543 Greh  |        svetlimi očmi. Tone je postal in se ni mogel geniti in tudi
 544 Greh  |         postal in se ni mogel geniti in tudi pred njim je čepelo
 545 Greh  |             tudi pred njim je čepelo in je gledalo in se ni genilo. ~
 546 Greh  |              je čepelo in je gledalo in se ni genilo. ~In ko je
 547 Greh  |            gledalo in se ni genilo. ~In ko je spoznal mlado belo
 548 Greh  |              je čepela tam pred njim in mu je gledala naravnost
 549 Greh  |             njegov smeh ni bil vesel in je odmeval zlobno po tišini.
 550 Greh  |              je bila, še čisto mlada in nič hudobnega ni bilo v
 551 Greh  |             se je, sklonila je glavo in se je bližala plašno in
 552 Greh  |              in se je bližala plašno in neodločno. ~Strah je še
 553 Greh  |          Strah je še trepetal v njem in trepetalo mu je telo. Zamahnil
 554 Greh  |              zakaj glas je bil surov in moški, kakor glas pijanca.
 555 Greh  |            Stal je pač nekdo za njim in je govoril zanj in se je
 556 Greh  |              njim in je govoril zanj in se je kretal zanj. ~"No,
 557 Greh  |             zanj. ~"No, idi, vrag!" ~In je zamahnil in je stopil
 558 Greh  |               vrag!" ~In je zamahnil in je stopil bliže. Ali mačka
 559 Greh  |             niže, hrbet se je krivil in se je vzdigal, vdano, plašno,
 560 Greh  |           tiho so stopale tenke noge in mlado belo telo se je vilo,
 561 Greh  |            njegovem srcu; nič lepega in veselega ni bilo v njem;
 562 Greh  |           cerkev tam doli, prostrana in neprijazna posoda noči.
 563 Greh  |            zaprosilo. Dihal je težko in tresel se je; ko je stopil
 564 Greh  |             navzgor, se je spotaknil in je padel na koleno. Nato
 565 Greh  |            vrha, sunil je z vso silo in nato je stal mirno na kupoli,
 566 Greh  |        životu. Tam je padlo zamolklo in se ni več oglasilo. Kakor
 567 Greh  |            gledale so naravnost nanj in on je gledal naravnost vanje
 568 Greh  |            Gledal je pač nekdo drugi in nekdo drugi se je kretal
 569 Greh  |         bližal tudi on, ni hitel več in omahoval in tudi tresel
 570 Greh  |             ni hitel več in omahoval in tudi tresel se ni več. Počasi
 571 Greh  |              mačka, mačiča, pridi!" ~In tudi smejal se je, s tihim,
 572 Greh  |        smehom. Cmokal je z ustnicami in se je trkal rahlo po kolenu. ~"
 573 Greh  |                 No, mačka, mačica!" ~In bližala se je z visokim,
 574 Greh  |       skrivljenim hrbtom; pol plašno in pol gosposko se je vilo
 575 Greh  |                Sklonil se je globoko in je zgrabil s skrčenimi prsti,
 576 Greh  |         rokama za mehki židani kožuh in je vzdignil visoko. ~Smejal
 577 Greh  |       vzdignil visoko. ~Smejal se je in ji je gledal v oči. ~"No,
 578 Greh  |        mačica?" ~Gledala mu je v oči in je zamahovala narahlo in
 579 Greh  |             in je zamahovala narahlo in plašno z belimi tačicami,
 580 Greh  |              se je približati obrazu in si ni upala. Spustil je
 581 Greh  |              z eno roko, zamahnil je in je udaril s pestjo naravnost
 582 Greh  |          tačice so zamahnile narahlo in plašno. Čisto mlada mačka
 583 Greh  |            Čisto mlada mačka je bila in strah jo je bilo celo netopirjev.
 584 Greh  |            na vratu. ~Dihal je težko in je udaril vdrugič, naravnost
 585 Greh  |             Prosi!" ~Držal je kvišku in je bil na drobno okroglo
 586 Greh  |        drobno okroglo glavo, na oči. In mehko belo telo se je vilo,
 587 Greh  |          tačice so zamahovale plašno in se niso branile, vzdignile
 588 Greh  |          roka, vrgel je mačko na tla in obležala je v kotu, ob durih.
 589 Greh  |            vzpenjal se je tudi hrbet in se je krivil, mehko, plašno
 590 Greh  |              so stopale bele tačice. In tedaj se je oglasilo --
 591 Greh  |         odprle durce tam doli v srcu in bi čepela na pragu čudna
 592 Greh  |          žival z dolgim mehkim nosom in zelenimi očmi in bi iztegala
 593 Greh  |        mehkim nosom in zelenimi očmi in bi iztegala počasi dolge
 594 Greh  |       kremplje. Odpirale so se durce in so se odprle na stežaj. ~
 595 Greh  |        ostrimi zobmi. ~"Idi, vrag!" ~In se je tresel in se je sklonil,
 596 Greh  |              vrag!" ~In se je tresel in se je sklonil, zgrabil je
 597 Greh  |             z obema rokama, vzdignil in treščil ob kamenita tla.
 598 Greh  |             treščil ob kamenita tla. In je spet vzdignil in treščil,
 599 Greh  |             tla. In je spet vzdignil in treščil, udarila je okrogla
 600 Greh  |       okrogla glaviča ob oster kamen in prikazalo se je nekaj črnega,
 601 Greh  |      pricurljala je kri. ~Razširjene in svetle so bile njegove oči,
 602 Greh  |             luči so bile njegove oči in so razsvetlile noč, tako
 603 Greh  |             nekdo drugi, vzdigal jih in spuščal v taktu. ~In ni
 604 Greh  |             jih in spuščal v taktu. ~In ni se oglasilo, ni se genilo,
 605 Greh  |             je bilo v njegovih rokah in prsti, skrivljeni kakor
 606 Greh  |         čisto k drobni okrogli glavi in je gledal. Roke so počivale
 607 Greh  |           ozrle so se naravnost nanj in so sijale. Zakričal je,
 608 Greh  |             zgrabil, vzdignil visoko in zalučal; padlo je na kupolo
 609 Greh  |          obležalo. ~Ker je bilo tiho in se ni genilo v vsej prostrani
 610 Greh  |           globoko, zamolklo hropenje in je vztrepetal; spoznal je,
 611 Greh  |           hropenje iz njegovih prsi, in začutil je na obrazu, na
 612 Greh  |         kupoli, hrbet se je vzpenjal in krivil -- in razleglo se
 613 Greh  |             je vzpenjal in krivil -- in razleglo se je trepetaje
 614 Greh  |               cvileč, ko je zakričal in skočil na kupolo. Zgrabil
 615 Greh  |            je z obema rokama za telo in je bìl s trdo okroglo glavo
 616 Greh  |         ohlapno pritrjeno na ročniku in se je vrtelo. Ves umazan
 617 Greh  |          mešala s krvjo. Izpustil je in se je sklonil. ~Ležalo je
 618 Greh  |             iztegnjeno; ni se genilo in tudi oči ni bilo več, nič
 619 Greh  |            bežal. Ali domislil se je in se je prestrašil. Tam je
 620 Greh  |          videl od daleč. Vrnil se je in je zgrabil ter zalučal doli
 621 Greh  |            je bil pač okrenil glavo. In tedaj je videl, kako se
 622 Greh  |          njegove so slutile strahoma in tako so videle. Premikalo
 623 Greh  |              kakor pijano je plezalo in padalo, telo se je vlačilo
 624 Greh  |              že se je hrbet vzpenjal in krivil, plezalo je više,
 625 Greh  |           nato se je razleglo glasno in rezko po tišini; zastokal
 626 Greh  |             bi iskal; kratka je bila in široka kakor preklano bruno;
 627 Greh  |         kakor perce, vzdignil visoko in spustil. Udarilo je zamolklo,
 628 Greh  |            odmevalo je v cerkvi doli in netopirji so se prestrašili
 629 Greh  |              v tramovju. Vzdignil je in spustil in vzdignil spet,
 630 Greh  |               Vzdignil je in spustil in vzdignil spet, obrnil je
 631 Greh  |             udaril z ostrini robom. ~In ko se je nato sklonil in
 632 Greh  |             In ko se je nato sklonil in je pogledal, je ležalo tam
 633 Greh  |             brezobličnega, ležalo je in se ni več genilo. Deska
 634 Greh  |            da bi je več ne vzdignil; in obrnil se je, da bi šel.
 635 Greh  |         kameniti križ, zgenile so se in so se počasi in škripaje
 636 Greh  |        zgenile so se in so se počasi in škripaje zapirale. ~Šel
 637 Greh  |           škripaje zapirale. ~Šel je in je stopal tako težko kakor
 638 Greh  |             kakor v sanjah; bežal bi in ni mogel. In tudi svetlo
 639 Greh  |        sanjah; bežal bi in ni mogel. In tudi svetlo ni bilo več;
 640 Greh  |              več videl, tudi duri ne in iztegoval je roke, da bi
 641 Greh  |             varno. Prišel je do duri in je stopil na stopnice. ~"
 642 Greh  |              o Jezus!" ~Tresel se je in domislil se je, da bi molil,
 643 Greh  |            rokami, z životom ob zid. In ko je hitel, se je spomnil,
 644 Greh  |              O Jezus!" ~Vrnil se je; in bilo mu je, da so stopnice
 645 Greh  |              stopnice čisto navpične in da strmoglavi navzdol. Prestrašil
 646 Greh  |            navzdol. Prestrašil se je in je sedel, toda vzdignil
 647 Greh  |             varno; ovinek za ovinkom in konca ni bilo. Postal je
 648 Greh  |             konca ni bilo. Postal je in je pomislil: ali plezam
 649 Greh  |              zidu. Luč je bila bleda in neprijazna, neprijaznejša
 650 Greh  |            je navzdol, truden je bil in bolan, da bi legel v kot
 651 Greh  |             bolan, da bi legel v kot in se sključil in zatisnil
 652 Greh  |           legel v kot in se sključil in zatisnil oči. Omahoval je
 653 Greh  |            zatisnil oči. Omahoval je in se je spotikal in si je
 654 Greh  |        Omahoval je in se je spotikal in si je ranil noge, da so
 655 Greh  |        oltarjem je gorela večna luč; in ko je ugledal veliki oltar
 656 Greh  |              je ugledal veliki oltar in večno luč, se je prestrašil
 657 Greh  |              se je prestrašil v srcu in je omahnil nazaj in je spet
 658 Greh  |             srcu in je omahnil nazaj in je spet zapahnil duri. Stal
 659 Greh  |             duri. Stal je pred durmi in je trepetal. ~"Beži!" ~Odprl
 660 Greh  |                Beži!" ~Odprl je duri in je skočil; bežal je mimo
 661 Greh  |            oltarja s sklonjeno glavo in se ni ozrl, odpahnil je
 662 Greh  |            na križu razpeti Kristus, in je bežal na cesto kakor
 663 Greh  |              je bil izdal Odrešenika in je pobegnil iz svetišča. ~
 664 Greh  |         prestrašil, ni odgovoril nič in je šel hitro mimo. Cerkovnik
 665 Greh  |          Cerkovnik je gledal za njim in se je čudil. ~Zakaj me je
 666 Greh  |              se je glasilo na klanec in po cesti navzdol. Pred hišami
 667 Greh  |           hišami so stali, na pragih in so poslušali, kako je cvililo,
 668 Greh  |             kako je cvililo, prosilo in kako je butalo ob tla. Vse
 669 Greh  |        butalo ob tla. Vse so slišali in vse so videli. -- Vprašal
 670 Greh  |        Vprašal je samo tako, nalašč, in se je smejal na tihem; zdaj
 671 Greh  |             na tihem; zdaj stoji tam in gleda za njim. Ni se ozrl,
 672 Greh  |            videl je, kako stoji tam, in čutil je na tilniku, na
 673 Greh  |             njegov porogljivi nasmeh in njegov hudobni, mežikavi
 674 Greh  |               jutri pa stopi predenj in vpraša naravnost. ~Jasnila
 675 Greh  |          zakaj zvezde so že zasijale in za hribom je svetil mesec. ~
 676 Greh  |           zvezd, ki so sijale mirno, in ne velikega neba, ki mu
 677 Greh  |          neba, ki mu ni kraja nikjer in ki je človeku tako čudno
 678 Greh  |          strmi v njegovo neskončnost in ne misli nič. Hiše so bile
 679 Greh  |            nič. Hiše so bile ob potu in svetile so se belo; tudi
 680 Greh  |              so se mu zdele prijazne in lepe kakor nikoli, in ljudje,
 681 Greh  |       prijazne in lepe kakor nikoli, in ljudje, ki so stali na pragu,
 682 Greh  |              pragu, so bili prijazni in brez zla. On pa je šel mimo
 683 Greh  |             On pa je šel mimo truden in upognjen, zakaj težko breme
 684 Greh  |           klancem so se križala pota in tam je stala pred štacuno
 685 Greh  |              njen obraz je bil širok in prijazen in se je smejal
 686 Greh  |             je bil širok in prijazen in se je smejal neprestano.
 687 Greh  |           Ugledal jo je pred štacuno in že se je okrenil, da bi
 688 Greh  |      izgubljeno, čemu bi še lagal? ~"In potem sem bil na podstrešju!" ~
 689 Greh  |               zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal? Jutri zjutraj
 690 Greh  |             velikim kamenitim križem in tako se je tudi slišalo
 691 Greh  |           bilo slišalo, ko je kričal in ko je cvililo in stokalo
 692 Greh  |              kričal in ko je cvililo in stokalo in butalo, ko je
 693 Greh  |             ko je cvililo in stokalo in butalo, ko je odmevalo po
 694 Greh  |             ko je odmevalo po cerkvi in v tramovju? ~Branjevka se
 695 Greh  |          očeh. Jutri pa stopi predme in me vpraša naravnost. -- ~"
 696 Greh  |           Tone je vzel, ni rekel nič in je hitel dalje. Branjevka
 697 Greh  |         Branjevka je gledala za njim in se je čudila; tako majhen
 698 Greh  |            se je čudila; tako majhen in ubog se ji je zdel kakor
 699 Greh  |        štacuno, ker je bilo že pozno in je občinski sluga že prižigal
 700 Greh  |           ulici. Tam ni bilo več hiš in ne svetlih oken; noč je
 701 Greh  |              oken; noč je bila tišja in mirnejša, samo zvezde so
 702 Greh  |            tudi na levi so bile lehe in ob poti, ob jarku je bila
 703 Greh  |            meja. Tone se je domislil in je zalučal bonbone preko
 704 Greh  |          Srečal je malokdaj človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti,
 705 Greh  |            se je ognil daleč v stran in je hitel ob jarku. Bal se
 706 Greh  |          ogovoril sredi prazne ulice in v temi. Ali zdelo se mu
 707 Greh  |              srepo nanj, s sovražnim in zaničljivim pogledom. ~--
 708 Greh  |             zato ker je bil tako tih in teman večer. Stokalo je
 709 Greh  |            Stokalo je po vsej dolini in poslušali so in so gledali. -- ~
 710 Greh  |          vsej dolini in poslušali so in so gledali. -- ~Prišel je
 711 Greh  |          Tone ga je spoznal od daleč in je vztrepetal; spoznal ga
 712 Greh  |               Tone je stal pred njim in se je tresel in ni odgovoril. ~"
 713 Greh  |            pred njim in se je tresel in ni odgovoril. ~"Kod si hodil?" ~
 714 Greh  |               čemu bi se lagal? -- ~"In nato sem bil na podstrešju." ~"
 715 Greh  |           Idi spat!" ~Učitelj je šel in se ni več ozrl, Tone pa
 716 Greh  |     ponedeljek, v šoli, stopi predme in me vpraša naravnost. Kako
 717 Greh  |            spet so bile hiše ob potu in okna so se svetila, tam
 718 Greh  |        njegov dom. ~Postal je v veži in nato je prijel za kljuko. ~--
 719 Greh  |                  Izba je bila velika in neprijazna, stene so bile
 720 Greh  |          leseni strop je bil zakajen in črn. V kotu pod razpelom
 721 Greh  |        mlajši brat je spal razgaljen in je smrčal. Od stene do stene
 722 Greh  |         stene do stene je segala vrv in na vrvi se je sušilo perilo.
 723 Greh  |            perilo. Vzduh je bil gost in težak, dasi je bilo okno
 724 Greh  |             upirala je glavo ob dlan in je gledala v tla. ~"Na mizi
 725 Greh  |             Pogledala ga je začudeno in plašno, ali takoj so se
 726 Greh  |            je zmerom v svojih mislih in bi ne slišala, če bi kričalo
 727 Greh  |            ne slišala, če bi kričalo in stokalo pod oknom. In kako
 728 Greh  |        kričalo in stokalo pod oknom. In kako čudne so njene misli. "
 729 Greh  |        rojstvu sem te obljubila Bogu in zdaj te ne bo zapustil.
 730 Greh  |             on je oprl glavo ob dlan in je gledal v tla. ~-- Prej
 731 Greh  |          spat pojdem." ~Slekel se je in je legel na tla poleg brata,
 732 Greh  |            počasnimi, tihimi koraki; in kadar je šla mimo okna,
 733 Greh  |         zaspati -- je mislil Tone -- in ko bi se zjutraj vzbudil
 734 Greh  |             ko bi se zjutraj vzbudil in bi bilo vse samo sanje.
 735 Greh  |              bi bilo vse samo sanje. In potem bi bilo vse boljše
 736 Greh  |             potem bi bilo vse boljše in Bog bi pomagal, mati bi
 737 Greh  |         pomagal, mati bi bila vesela in vsega bi bilo dovolj. Da,
 738 Greh  |           sijalo v izbo veselo sonce in na mizi bi se kadilo, dišalo
 739 Greh  |             mati pa bi nalivala kavo in govorila bi o novi maši...
 740 Greh  |              obrnil se je v postelji in vrgel odejo raz sebe. ~--
 741 Greh  |             da bi se ne bilo zgodilo in kakor da bi ne bilo nikoli
 742 Greh  |    nocojšnjega večera. Zatisnem oči, in ko jih odprem, je vse, kakor
 743 Greh  |         motim, nihče ni morda slišal in samo zdelo se mi je tako,
 744 Greh  |             je tako, da gledajo name in da mi očitajo. Nihče ne
 745 Greh  |         očitajo. Nihče ne ve ničesar in tudi greh ni bil... ~Zavzdihnil
 746 Greh  |     Zavzdihnil je, zrak je bil težak in vroč. ~"Ali ne moreš spati,
 747 Greh  |             z ustnicami svete besede in kakor da se je bil Bog obrnil
 748 Greh  |              bil Bog obrnil od njega in ga ne mara poslušati. In
 749 Greh  |             in ga ne mara poslušati. In ko je izpregovoril strahoma
 750 Greh  |         besedo, je sam ni več slišal in ne razumel. ~-- Tudi greh
 751 Greh  |              lepe velike oči je imel in črno pego na čelu. Martin
 752 Greh  |              čelu. Martin ga je ubil in ga je vrgel v potok, in
 753 Greh  |              in ga je vrgel v potok, in ker je bil pes brez gospodarja,
 754 Greh  |             zamahoval Martin s kolom in je kričal od silne groze
 755 Greh  |             je kričal od silne groze in je bežal... ~Mahoma se je
 756 Greh  |        Mahoma se je vzpel v postelji in velik strah ga je izpreletel. ~--
 757 Greh  |               sredi podstrešja leži. In kdor pride, jo ugleda takoj,
 758 Greh  |             treba... Za božjo voljo! In na kupoli, ob durih je še
 759 Greh  |               Tudi deska še leži tam in duri so odprte -- kdor pojde
 760 Greh  |            pojde mimo, se ozre noter in vse bo videl! -- ~Vzdignil
 761 Greh  |              se je, da bi se oblekel in šel. Ob oknu je bila senca. ~"
 762 Greh  |            ne morem!" ~Legel je spet in se je odel, ker ga je vročina
 763 Greh  |             ker ga je vročina minila in se je tresel. ~-- Saj je
 764 Greh  |          krvavo; brizgalo je naokoli in morda se pozna celo na srajci,
 765 Greh  |             na rokah, na obrazu. -- ~In silen stud se mu je vzdignil
 766 Greh  |              životu. Prijel je odejo in tiho, da bi ne slišala mati,
 767 Greh  |             mati, si je brisal obraz in roke, drgnil je, da ga je
 768 Greh  |          drgnil je, da ga je bolelo, in nato je vrgel odejo daleč
 769 Greh  |               z odejo sem se brisal! In jutri zjutraj bo vse krvavo!
 770 Greh  |            se je s komolcem ob odejo in je poslušal. Zastokalo je
 771 Greh  |           bilo, zaječalo od daleč -- in stokalo je še zmerom, ječalo;
 772 Greh  |               Sklonila se je k njemu in ga je pobožala po obrazu. ~"
 773 Greh  |            po obrazu. ~"Ves mrzel si in poten." ~"Strah me je." ~"
 774 Greh  |          Strah me je." ~"Moli, Tone, in zaspi!" ~Prekrižala ga je
 775 Greh  |            zaspi!" ~Prekrižala ga je in je vstala. ~Tresel se je
 776 Greh  |             je vstala. ~Tresel se je in slišal je sam, kako so šklepetali
 777 Greh  |             Obrnil se je na postelji in je zatisnil oči. Ali komaj
 778 Greh  |              Tenak je bil od začetka in trepetajoč, ali bližal se
 779 Greh  |             bližal se je zmerom bolj in zmerom razločnejši je bil... ~
 780 Greh  |          durce tam -- globoko v srcu in na pragu je čepela čudna
 781 Greh  |          pragu je čepela čudna žival in je mežikala z zelenimi očmi. ~
 782 Greh  |            bi prišlo bliže; čakal je in je poslušal napeto, s sklonjeno
 783 Greh  |            napeto, s sklonjeno glavo in velikimi svetlimi očmi.
 784 Greh  |              kameniti klanec v temo. In napotil se je s hriba doli.
 785 Greh  |          hriba doli. Lezel je počasi in varno, ker je bil klanec
 786 Greh  |              je bil klanec zelo strm in ves posejan z ostrim kamenjem.
 787 Greh  |            pot v temo, truden je bil in žalosten. Postal je, da
 788 Greh  |               odkoder je bil prišel. In vračal se je trudoma, dihal
 789 Greh  |              zakaj strma je bila pot in vsa posuta z ostrim kamenjem,
 790 Greh  |             noge krvavele. Plezal je in je priplezal do vrha. Stal
 791 Greh  |            ki jo je bil Bog proklel. In na nebu je bila čudna tema,
 792 Greh  |             ni bilo -- tema je bila, in vendar je videl vse naokoli,
 793 Greh  |            njegove oči. ~Poslušal je in oglasilo se je na oni strani,
 794 Greh  |     zaprosilo -- izgubilo se je bilo in je blodilo po neizmerni
 795 Greh  |      neizmerni pokrajini, sredi noči in kamenja. ~Treslo se mu je
 796 Greh  |              od zlobe. Napotil se je in je plezal navzdol, stopal
 797 Greh  |         ranil, ker je bila pot strma in vsa posuta z ostrim kamenjem.
 798 Greh  |            ga je razločil iz tišine. In glas se mu je zdel znan,
 799 Greh  |          bolnega otroka, ki je lačen in izgubljen in čigar misli
 800 Greh  |             ki je lačen in izgubljen in čigar misli so brez upanja,
 801 Greh  |        globoko pod klancem, legel bi in se sključil in zatisnil
 802 Greh  |              legel bi in se sključil in zatisnil oči. Utihnil je
 803 Greh  |             da bi ga bilo poklicalo, in glej, na hribu se je zasvetilo
 804 Greh  |             na hribu se je zasvetilo in hrib je bil hipoma čisto
 805 Greh  |          pred njim, iztegnil bi roko in posegel tja. Svetilo se
 806 Greh  |              se je dvoje velikih oči in oči so gledale naravnost
 807 Greh  |              so strmele nanj, velike in svetle. Njegov brat je sedel
 808 Greh  |            je sedel pred njim, debel in neroden, in njegove oči
 809 Greh  |              njim, debel in neroden, in njegove oči so se svetile
 810 Greh  |        hudobno, razlezel se je obraz in se je smejal prešerno, vse
 811 Greh  |               polno pest mehke kože, in je udaril z desnico v obraz,
 812 Greh  |          naravnost na oči. Udaril je in nato je b"l, zamahoval je
 813 Greh  |              zamahoval je enakomerno in z vso silo, sopel je težko,
 814 Greh  |             neprestano, širok je bil in debel in lica so kipela
 815 Greh  |    neprestano, širok je bil in debel in lica so kipela od smeha. ~
 816 Greh  |             od smeha. ~Utrudil se je in je izpustil; padlo je zamolklo
 817 Greh  |             padlo je zamolklo na tla in je ležalo mirno, toda oči
 818 Greh  |               toda oči so se svetile in obraz se je smejal. ~Smejal
 819 Greh  |              bila zajokala noč sama. In zastokal je tudi Tone, zakričal.
 820 Greh  |        nohtove vanj, vzdignil visoko in zalučil. Letelo je po zraku
 821 Greh  |         zakotalilo se malo po klancu in obležalo. Stal je in gledal,
 822 Greh  |          klancu in obležalo. Stal je in gledal, in ko je gledal,
 823 Greh  |         obležalo. Stal je in gledal, in ko je gledal, so se mu smejale
 824 Greh  |             od zlobe, skočil je doli in je suval z nogami, sklonil
 825 Greh  |              z nogami, sklonil se je in je b"l, neprestano, neusmiljeno,
 826 Greh  |            obema rokama, vzdignil je in je zamahnil; okrogla glava
 827 Greh  |       okrogla glava je bíla ob kamen in po kamenu je curljalo, tenek
 828 Greh  |              se je vil med kamenjem, in se je prestrašil in je izpustil
 829 Greh  |        kamenjem, in se je prestrašil in je izpustil razbito telo;
 830 Greh  |         razbito telo; padlo je v kri in zabrizgnilo je naokoli.
 831 Greh  |              je padala preko kamenja in kamenje se je premikalo,
 832 Greh  |          telo, vzdignila se je glava in zasmejale so se mu v obraz
 833 Greh  |              oči, vabile. Ni se ozrl in ni videl, toda roke so našle
 834 Greh  |          roke so našle desko, široko in debelo, hlodu podobno. Vzdignil
 835 Greh  |       podobno. Vzdignil je, zamahnil in ostri rob je padel z vso
 836 Greh  |          naravnost na čelo, med oči, in bratove oči so ugasnile. ~
 837 Greh  |            je krik iz tišine, proseč in očitajoč; Tonetu so se zašibile
 838 Greh  |          zašibile noge, vzkriknil je in se je pogrezal v potok... ~"
 839 Greh  |              pogledal materi v obraz in je zajokal. ~III ~Nedelja
 840 Greh  |             je bila, sonce je sijalo in Tone se je napravljal v
 841 Greh  |         jutranji maši. Truden je bil in zaspan; popil je kavo, kruh
 842 Greh  |             kruh je spravil v suknjo in je šel. Ko je bil na pragu,
 843 Greh  |             slabo, Tone, ostani doma in leži! Vse rdeče oči imaš." ~"
 844 Greh  |             Nisem bolan... zbogom!" ~In je hotel odpreti duri, toda
 845 Greh  |           potegnil je odejo z znožja in jo je razprostrl. ~"Kaj
 846 Greh  |             brata, ki je spal mirno, in obšla ga je globoka groza.
 847 Greh  |              so bile nekoliko odprte in skozi ozke presledke so
 848 Greh  |              je stopila mati na prag in je gledala za njim; tudi
 849 Greh  |           ovinku, zamahnil je z roko in je zavil hitro na desno,
 850 Greh  |             pusti klanci. ~Nedeljska in mirna je bila vas, v nedeljskem
 851 Greh  |              daljnih hribovskih vasi in ki so šumele mimo njega
 852 Greh  |          velikim molitvenikom v roki in ga je pogledala začudeno. ~"
 853 Greh  |      ministrant?" ~"Nič ni odgovoril in je šel dalje. ~-- Kako bi
 854 Greh  |             bi moralo pač že zvoniti in cerkovnik bo čakal. -- ~
 855 Greh  |               Tam pač stoji na pragu in gleda po cesti navzdol in
 856 Greh  |            in gleda po cesti navzdol in čaka. "Presneti fant, zaspal
 857 Greh  |             Na sredo ceste je stopil in zdaj gleda, morda je del
 858 Greh  |           siromašna koča, pol lesena in s slamo krita, duri zaprte
 859 Greh  |             slamo krita, duri zaprte in okna, kakor da bi bilo znotraj
 860 Greh  |              kamenje, robide ob poti in vsenaokoli tiha, žalostna
 861 Greh  |        jutranji maši. Tone je postal in je gledal doli na vas, ki
 862 Greh  |        ležala v dolini bela, od rose in jutranjega sonca umita.
 863 Greh  |    jutranjega sonca umita. Gledal je in breme na srcu je bilo težje. ~
 864 Greh  |             bilo težje. ~Lepa je vas in vse je lepo na svetu, lepa
 865 Greh  |        neizmerna žalostna pokrajina, in on je sam in težko breme
 866 Greh  |              pokrajina, in on je sam in težko breme leži na srcu,
 867 Greh  |          čevlji, ki jih ni bil vajen in jih je obul samo ob nedeljah,
 868 Greh  |            sušila, zrak je bil miren in topel. ~-- Zdaj je maša
 869 Greh  |              pri kraju! -- je mislil in je šel počasi po neznanem
 870 Greh  |           morda je šel pogledat gori in je videl odprte duri. Morda
 871 Greh  |        klancu so rasle visoke robide in robidnice so bile že črne
 872 Greh  |            robidnice so bile že črne in sočne. Trgal je in zobal,
 873 Greh  |              črne in sočne. Trgal je in zobal, skoro presladke in
 874 Greh  |            in zobal, skoro presladke in premehke so bile že jagode;
 875 Greh  |           polno vejo, se je oprasnil in kri se je prikazala na roki.
 876 Greh  |           listom, zastudilo se mu je in šel je dalje. ~Med lazi
 877 Greh  |           leščevja. Stopil je s poti in je odgrnil veliko zeleno
 878 Greh  |             so bili večidel še mehki in se niso dali robkati; robke
 879 Greh  |              robke so bile še zelene in sočne. ~Od daleč je zapelo
 880 Greh  |         vstajajo. -- ~Zabolelo ga je in ni pomislil nič in se je
 881 Greh  |             ga je in ni pomislil nič in se je vrnil. ~-- Če me vprašajo,
 882 Greh  |        zasvetilo, je zamežnil z očmi in strnil obrvi. ~-- Kaj bi
 883 Greh  |            Toda zasvetilo se je samo in je švignilo mimo. ~-- Naj
 884 Greh  |               Zdaj že diši v kuhinji in mati stoji pred ognjiščem;
 885 Greh  |            nosu, v rokah molitvenik. In izza naočnikov kapajo solze,
 886 Greh  |          vedi zakaj... ~Vračal se je in je bil že na hribu, odkoder
 887 Greh  |       procesija se je vilo skozi vas in še onostran vasi so se pomikale
 888 Greh  |          ljudi. Čevlji so bili mokri in blatni, tudi na obleki se
 889 Greh  |         poznalo, da ni bil v cerkvi, in roke in ustnice so bile
 890 Greh  |             ni bil v cerkvi, in roke in ustnice so bile črne od
 891 Greh  |              doma, preskočil je plot in je šel preko vrta. Po stezi
 892 Greh  |              oblečen fant, postal je in je zaklical: "Potepal si
 893 Greh  |              si se!" Tone se ni ozrl in je stopil v vežo. ~Bilo
 894 Greh  |           sem se!" je odgovoril Tone in mati se je začudila. ~"Kaj
 895 Greh  |                 Mati ga je pogledala in se je prestrašila. Videla
 896 Greh  |              Videla je, da je bolan, in opazila je celo, da se mu
 897 Greh  |         sedel za mizo, je bil majhen in ubog, kakor ga še ni videla.
 898 Greh  |           videla. Tone je bil droben in slaboten, samo glava je
 899 Greh  |      nenaravno debela -- čelo visoko in zelo vzbočeno, lica zabuhla,
 900 Greh  |            barve, oči so bile velike in so se svetile v čudni sivi
 901 Greh  |          vesel, oči so gledale resno in srepo iz mladega obraza,
 902 Greh  |             bile kakor besede starca in celo glas njegov je bil
 903 Greh  |               Mati se je prestrašila in srce se ji je stisnilo v
 904 Greh  |          zdravnik, da je Tone bolan, in ni mu verjela. Ali zdaj
 905 Greh  |             pogled s srepim njegovim in vsa je vztrepetala. ~"Štruklje
 906 Greh  |              da je skuhala štruklje. In da sem bolan, misli! -- ~"
 907 Greh  |             ležeš, Tone; ves slab si in oči imaš vse rdeče." ~Tudi
 908 Greh  |             je začutil, da je truden in da bi spal... lepo zatisnil
 909 Greh  |           spal... lepo zatisnil oči, in vse bi minilo, nič misli
 910 Greh  |              strahu. ~Jedel je hitro in z veliko slastjo, po kosilu
 911 Greh  |              stopnicah na podstrešje in je legel v seno. ~Tam so
 912 Greh  |             bila odprta velika vrata in prav pod njim je bila cesta.
 913 Greh  |              oblečeni, smejali so se in razgovarjali veselo. Tudi
 914 Greh  |            vrt, so bila odprta vrata in tam sta prišla včasi po
 915 Greh  |           prišla včasi po stezi fant in dekle, roko okoli pasu,
 916 Greh  |           Glej, ljudje se imajo radi in so veseli. ~V senu mu je
 917 Greh  |              V senu mu je bilo vroče in ni mogel spati; še težja
 918 Greh  |            še težja mu je bila glava in pred očmi se mu je bleščalo,
 919 Greh  |           sonce za streho. ~Vstal je in je stopil pred odprte duri. ~--
 920 Greh  |             da bi se komaj oprasnil. In čemu bi skakal? -- ~V tistem
 921 Greh  |       gosposka mestna kočija, gospod in gospa sta sedela v njej.
 922 Greh  |          njej. Pripeljala se je mimo in je izginila v tistem hipu.  --
 923 Greh  |       velikih belih cestah, v mesto. In tam so visoke hiše, donebesni
 924 Greh  |         stolpi, čudo ob čudu je tam, in ljudje so gosposko oblečeni,
 925 Greh  |              po širokih belih cestah in nič skrbi in nič žalosti
 926 Greh  |            belih cestah in nič skrbi in nič žalosti in vsega dobrega
 927 Greh  |             nič skrbi in nič žalosti in vsega dobrega dovolj. Tja
 928 Greh  |            dovolj. Tja bi šel človek in še dalje bi šel, do morja.
 929 Greh  |              dalje bi šel, do morja. In preko morja, neizmernega
 930 Greh  |         tukaj; spal bi. -- ~Legel je in ni mogel spati. Oči so mu
 931 Greh  |              je zganila bilka v senu in najbolj razločno je slišal
 932 Greh  |       žalostne misli. Ležal je dolgo in senca na sosednji hiši se
 933 Greh  |             je pač že pozno popoldne in zdavnaj že je bilo odzvonilo
 934 Greh  |               Zaškripale so stopnice in Tone se je prestrašil. Prišla
 935 Greh  |           mati, stala je vrh stopnic in v roki je držala skodelico
 936 Greh  |             je držala skodelico kave in kos belega kruha. Tako plašen,
 937 Greh  |             kruha. Tako plašen, ubog in poln ljubezni je bil njen
 938 Greh  |                 Kave sem ti prinesla in kruha." ~Postala je in je
 939 Greh  |      prinesla in kruha." ~Postala je in je čakala, da bi Tone izpregovoril
 940 Greh  |              da bi Tone izpregovoril in da bi potem morda sedla
 941 Greh  |             sedla poleg njega v seno in da bi govorila, kakor sta
 942 Greh  |             ko sta bdela pozno v noč in je bilo srce obema polno
 943 Greh  |         njena ljubezen. ~"Jej, Tone, in potem malo zaspi! Tako nemirno
 944 Greh  |             govoril ponoči v sanjah. In zdaj ne ve natanko, rada
 945 Greh  |      Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce mu je bilo nemirno. ~"
 946 Greh  |              v spanju?" ~"Govoril si in kričal, pa ni bilo razumeti
 947 Greh  |          malomarno, skoro neprijazno in se je obrnil v stran. ~Mati
 948 Greh  |              stran. ~Mati je postala in nato je šla. Dokler so škripale
 949 Greh  |        stopnice, je ležal Tone mirno in se ni okrenil, ali vedel
 950 Greh  |            je ozrla mati vrh stopnic in je čakala, da bi jo ogovoril.
 951 Greh  |              koraki v veži, je sedel in je popil kavo, polizal je
 952 Greh  |           Kako počasi se mrači nocoj in kako nizko je še senca tam! -- ~
 953 Greh  |         senca tam! -- ~Mračilo se je in na ulici je bilo živahneje,
 954 Greh  |           zaduhlo je bilo kakor prej in dišalo je zmerom močneje
 955 Greh  |              Tone je stal pred vrati in je gledal na ulico; kadar
 956 Greh  |            pa se smejó kakor otroci, in glej, poljubujejo se celo
 957 Greh  |               Imajo pač vsega dovolj in nič jim ni treba misliti,
 958 Greh  |             jaz bi rad tako živel... in popeljal bi se v mesto,
 959 Greh  |             lepe, vroče, polne sonca in pisanih barv. Prišle so,
 960 Greh  |             ga niso mogle. Sanjal je in še v sanjah je zavzdihnil,
 961 Greh  |              Breme je ležalo na srcu in se ni hotelo ganiti. ~--
 962 Greh  |            če je bil kdo tam ali ne. In potem bo jasno tudi vse
 963 Greh  |         drugo. -- ~Mislil je naporno in težko je čakal, da bi dosegla
 964 Greh  |         strehe. Plazila se je počasi in Tone se je vselej oddahnil,
 965 Greh  |          senco nova vrsta opeke. ~-- In če bi bilo vse tako, če
 966 Greh  |           Ali vztrepetal je od studa in od groze, že ob sami misli
 967 Greh  |           nič se ne da več napraviti in vseeno je, če slutijo ali
 968 Greh  |             hiša je bila vsa v senci in sinje sence so plavale že
 969 Greh  |      tihotapsko, da bi ne zaškripale in bi slišala mati, ki je bila
 970 Greh  |                   Preko polja pojdem in kadar pridem, bo že noč. -- ~
 971 Greh  |             bil velik -- preko polja in travnikov, po blatnih stezah,
 972 Greh  |              gori skozi smrekov gozd in od druge strani v vas, naravnost
 973 Greh  |               skakal je preko jarkov in kmalu je bil na holmu. Hladno
 974 Greh  |          bilo tam, zrak je bil miren in blagodišeč. Videlo se je
 975 Greh  |             kjer so se vžigale luči, in zdelo se mu je, da sliši
 976 Greh  |         glasove. ~-- Tako žive mirno in nič jim ni na srcu. -- ~
 977 Greh  |              se je vzdigal za hribom in sam tih, miren gozd. Tja
 978 Greh  |            bi šel človek, izgubil se in legel... ~Navzdol je stopal
 979 Greh  |          prišel varno do pokopališča in potem mimo zidu do vrat.
 980 Greh  |               Če ne stoje tam fantje in kade... ali če ne sedi pred
 981 Greh  |            farovškim vrtom cerkovnik in čaka, da bi zaklenil duri
 982 Greh  |             krčmo. ~Prestrašil se je in je pospešil korake. ~--
 983 Greh  |            čakal, pot ni bila kratka in tega nisem Pomislil. Ničesar
 984 Greh  |          Plazil se je ob pokopališču in noge so se mu tresle od
 985 Greh  |          Nikogar ni bilo za cerkvijo in stopil je že hitro, da bi
 986 Greh  |           Luč je prižgana. Tam stoji in pospravlja obleko in potem
 987 Greh  |           stoji in pospravlja obleko in potem pojde pometat pred
 988 Greh  |            drugače ne bo nikoli. -- ~In strah ga je hipoma minil,
 989 Greh  |           mirno, prijel je za kljuko in je odprl. ~V zakristiji
 990 Greh  |               skoro je že dogorevala in mehki vosek je lil po svečniku. ~--
 991 Greh  |              svečniku. ~-- Šel je že in je pozabil ugasniti svečo,
 992 Greh  |         oltarja; ni pripognil kolena in tudi prekrižal se ni. ~Plezal
 993 Greh  |              po vijugastih stopnicah in dolga je bila pot, ovinek
 994 Greh  |               Postal je pred okencem in je gledal po dolini; mirno
 995 Greh  |               nobena ni vztrepetala; in zadaj. so se vrstili hribi,
 996 Greh  |            bile. Toda domislil se je in ni prestopil praga, šel
 997 Greh  |          stopil, se je dotaknil vrvi in zaškripalo je zgoraj. ~--
 998 Greh  |          Precej bi bil moral storiti in zdaj lezem še gori! -- ~
 999 Greh  |             je zamolklo. Poslušal je in zvenelo je dolgo, počasi
1000 Greh  |        počasi je romal glas v dolino in tam je pač stala mati in