Chapter

 1 MimoZ |           njimi in ne ljubezni... ~Tisto leto je bila poletna moda
 2 MimoZ |        gledal hladán in miren -- v tisto sonce, ki je sijalo zunaj
 3 BrezD |           je še tam kakor je bilo; tisto sonce, ki je takrat veselo
 4 OPresc|          razumel. Jaz pa sem videl tisto misel tudi v Lojzetovih
 5 VTemi |         Vesele so morda časih, ali tisto veselje je bolestno; ne
 6 VTemi |           Ana v svojem srcu naglas tisto strašno in neizmerno žalostno
 7 VTemi | izpregovorila v svojem srcu naglas tisto strašno in neizmerno žalostno
 8 Greh  |                 Nič več misliti na tisto, to bi bilo najboljše. Tako
 9 Greh  |          lepo pospravil, skril kam tisto mačko, očedil desko, obrisal
10 Tinica|      jecljaje, šele polrazumljivo, tisto mlado ljubezen, vzcvetelo
11 Tinica|     Zaželel si je, da bi se vrnilo tisto življenje. Lahko bi se vrnilo
12 Tinica|         Hotel je siloma priklicati tisto kratko spomlad, ali na dnu
13 Tinica|       vesela in radovedna... ~Tudi tisto noč je bil zunaj in se je
14 Tinica|        smrti... ~VI ~Morda je bilo tisto noč, ko so zazveneli poslednjikrat
15 Tinica|        živel z ravnodušno zavestjo tisto vsakdanje pregrešno življenje,
16 Tinica|          je bila, tako tuja, kakor tisto spomladansko vstajenje.
17 LepaV |       dalje z lahko-lenimi koraki. Tisto noč ni spal; iskal jo je,
18 LepaV |       skoro že zakopane sanje. Tam tisto belo hišo z zelenimi okni
19 Zaljub|          od njega; mahoma pade med tisto najbolj zaničevano vrsto
20 Zaljub|           bil." To je vseeno. Celo tisto dolgo leto sem bil njen
21 Zaljub|       svoji ljubosumnosti. Celo na tisto rdečo pentljo na njeni kiti
22 Zaljub|           ljubila je z vso dušo, s tisto prelepo, čisto dušo -- Bog
23 Zaljub|         Kužek pa je ostal spodaj s tisto rdečo pentljo okoli vratu.
24 Zaljub|          me je ostavila na cesti s tisto rdečo pentljo okoli vratu.
25 Zaljub|           na dvoje: tu ženska, tam tisto zlagano bitje, o katerem
26 Zaljub|         stala ob slovesu. Čakam na tisto svetlo lestvico, na tiste
27 Vedom |           Ali želiš, da ti zapojem tisto pesmico? 'Na mojo pot ne
28 Vedom |           Je že vedela zakaj!" ~"S tisto Lucijo hodiš?" ~Krničar
29 Vedom |           v vročih, bujnih sanjah. Tisto življenje, ki si ga je bil
30 Vedom |      sekundo morda, ali natanko za tisto sekundo jo je odtegnila
31 Vedom |            steno, ob mizo, ob stol tisto lepo belo glavo, da bi izkrvavele
32 Vedom |          je nasmehnil. ~"Kakšno je tisto življenje, ki si bil zahrepenel
33 Vedom |          svojem srcu sem spoštoval tisto klado robato... Proklete
34 Sreca |            bilo treba, premeril bi tisto pot še enkrat, prelil še
35 Sreca |           enkrat, prelil še enkrat tisto kri!... ~Gledal je preko
36 Sreca |           in se je vrnil k oknu. ~"Tisto neumno vprašanje! Zbogom,
37 Sreca |   poizkusiti na veselem mejdanu še tisto malo moči, kar je je ostalo
38 Sreca |       nebeško glorijo je gledal na tisto tujo umetnost, ki bi se
39 Sreca |             Nikoli nisem mislil na tisto službo." ~Ko bi se bil ozrl
40 Sreca |          ogenj pomečem vse skupaj. Tisto zlagano javkanje, ki me
41 Sreca |           Treba je človeku prebiti tisto krizo, na kakršenkoli že
42 Sreca |        nikoli niso bili taki kakor tisto uro... ~Odložil je pero,
43 Sreca |            vredne veliko več, nego tisto malenkost, ki jo zahtevate
44 Sreca |         slišal, Franc? Nič ne bo s tisto dunajsko razstavo! Razbilo
45 Sreca |            pajčolanom njene oči in tisto srečo v njih, ki je ni na
46 Pozdr |     Nagibalo se je na večer. Skozi tisto silno, dimasto senco, ki
47 Pozdr |         smehom in blatnim srcem... tisto domovino sem ugledal, ki
48 Pozdr |     Pripovedovala mi je svojo pot, tisto razhojeno in dolgočasno