Chapter

 1 BrezD |    slutilo komaj koprneče srce. Mislil je tuje misli in stvarjal
 2 OPresc|          Pogledal sem jo in sem mislil, da ne zmore tako dolge
 3 OPresc|      vedi, ali čutil sem, da je mislil Lojze kakor jaz. ~"Le dalje,
 4 OPresc|        Le dalje, kamorkoli!" je mislil Lojze. "In če dežuje, naj!" ~
 5 OPresc|       bil doma zmerom lačen, je mislil na koruzni kruh, na jabolka,
 6 OPresc|        da bi se vrnili, in tudi mislil ni nihče... ~Razlila se
 7 OPresc|   gledala je nekam v daljavo... Mislil sem, da je bila Hanca... ~
 8 Greh  |         me je vprašal? -- si je mislil Tone. -- Morda že kaj sluti,
 9 Greh  |        vse izgubljeno! -- si je mislil Tone. Dokler ni bil ugledal
10 Greh  |   odgovoril predrzno, ker si je mislil na tihem: če je vse izgubljeno,
11 Greh  |              Vsi že vedo! -- je mislil Tone, ko je hitel po ulici.
12 Greh  |        mogel zdaj zaspati -- je mislil Tone -- in ko bi se zjutraj
13 Greh  |     bilo, neumen sem bil! -- je mislil Tone, ozrl se je na brata,
14 Greh  |       po veliki cesti! -- si je mislil. Zdaj bi moralo pač že zvoniti
15 Greh  |         pač že pri kraju! -- je mislil in je šel počasi po neznanem
16 Greh  |       jasno tudi vse drugo. -- ~Mislil je naporno in težko je čakal,
17 Tinica|         tresle... Ni gledal, ni mislil -- toda glej, hodil je kakor
18 Tinica|     nikoli več."  "Tudi jaz sem mislil, da se ne povrnem več." ~
19 Tinica|   hvaležnosti." ~In še dalje je mislil in obšlo ga je kesanje. ~
20 Tinica|      zmerom. ~Franc Golob si je mislil v svojem srcu: ~Ko sem bil
21 Zaljub|        je še bila, človek bi si mislil, da ne sanja o drugem, nego
22 Zaljub|         zakaj me je bilo strah. Mislil sem drugo jutro, da so bile
23 Zaljub|         se kažejo, da bi človek mislil, njih srce mu leži na dlani --
24 Vedom |         je živelo življenje. In mislil je, da zaničuje to življenje.
25 Vedom |      šel, ali ne bi šel?" si je mislil. Ženiral se je tovarišev,
26 Vedom |       bil, in ko je govoril, je mislil sam, da je govoril iz srca
27 Vedom |       da bi jih opazil in da bi mislil nanje. Kako mu je bila nekoč
28 Vedom |         je na tovariša in si je mislil: Kaj bi mi pač odgovoril,
29 Vedom |         tem kratkem času, ko je mislil, da se je bil rešil v življenje?
30 Vedom |         je bilo znamenje, da ni mislil in ni živel kakor drugi,
31 Vedom |         Konec! Amen!" ~Jakob je mislil sam nekako podobno, zato
32 Vedom |      mrtva. Ni mi mogoče, da bi mislil na smrt, kadar mislim nanju." ~
33 Sreca |     počasi. ~"Že zdavnaj sem ti mislil nekaj povedati, Franc: ti
34 Sreca |      jih ne maram! Nikoli nisem mislil na tisto službo." ~Ko bi
35 Sreca |       pogledal v ogledalo in je mislil, da gleda domovino? In če
36 Sreca |       jaz sam ne umrl rad..." ~"Mislil sem, da si se bil že vdal.
37 Sreca |       krasno je, kakor si nisem mislil. Oči -- velika dva temna
38 Sreca |    žival, in nebeške zvezde sem mislil doseči, tolsto luno prijemati
39 Sreca |     Franc sam je pomislil in je mislil trudoma. ~"Kaj me je gnalo
40 Poet  |       oblači na vzhodu? Tako je mislil in še ko je mislil, je stopal
41 Poet  |      Tako je mislil in še ko je mislil, je stopal dalje z istimi
42 Poet  | zasekanih v klanec. ~Nič več ni mislil, kam in čemu; pot je bila
43 Poet  |       preskočil pogledal?... No mislil je in je šel dalje po svoji
44 Poet  |      kakor je umiral dan. In je mislil, spominjal se je mukoma:
45 Poet  |         cesta široka in gladka? Mislil je, pa se ni mogel domisliti
46 Poet  |       že pač hodilo tod!" si je mislil popotnik. In misel na vse
47 Poet  |         bila v tolažbo. Tako je mislil v tistem trenotku, ko se