Chapter

 1 MimoZ |        vozi po v‚liki cesti: -- mirno stoji voz, a holmi z belimi
 2 OPresc|        premikali in bi bilo vse mirno, začarano. Samo oblaki so
 3 OPresc|    pridemo kam!" je dejal Lojze mirno in šli smo dalje. ~Res je
 4 OPresc|         Sedela je in je gledala mirno. ~"No, Hanca?" ~Vstala je
 5 OPresc|         je temnilo zmerom bolj, mirno so viseli oblaki od vzhoda
 6 OPresc|       na nebu žareča bela črta, mirno je stala in je izginila,
 7 OPresc|        še držati ne bilo treba; mirno je počivalo breme -- kakor
 8 VTemi |         kakor lesene; ležale so mirno v naročju, naslanjale so
 9 VTemi |  drugemu. ~Ali ko je sedela Ana mirno, je pričela misliti -- tiste
10 Greh  |   Zasvetilo se je in je svetilo mirno. ~Tone je plezal gor, in
11 Greh  |        vso silo in nato je stal mirno na kupoli, glavo upognjeno,
12 Greh  |       kotu, ob durih. Ležala je mirno, ali glej, že se je zgenila,
13 Greh  |   sklonil. ~Ležalo je pred njim mirno, iztegnjeno; ni se genilo
14 Greh  |          ne zvezd, ki so sijale mirno, in ne velikega neba, ki
15 Greh  |     izgubljeno! -- ~-- Ležal je mirno, toda kmalu se je zdrznil,
16 Greh  |    zamolklo na tla in je ležalo mirno, toda oči so se svetile
17 Greh  |   Zgrabil je telo, ki je ležalo mirno, zasadil je nohtove vanj,
18 Greh  |         je na brata, ki je spal mirno, in obšla ga je globoka
19 Greh  |       videlo, kakor da bi stale mirno, samo časih se je zasvetilo
20 Greh  |         stopnice, je ležal Tone mirno in se ni okrenil, ali vedel
21 Greh  |   vesele glasove. ~-- Tako žive mirno in nič jim ni na srcu. -- ~
22 Greh  |         je hipoma minil, šel je mirno, prijel je za kljuko in
23 Greh  |         in je gledal po dolini; mirno je ležala vas tam doli,
24 Greh  |        tam doli, luči so gorele mirno nocoj, nobena ni vztrepetala;
25 Tinica|      govorile drugače. Delal je mirno, s tihim veseljem v srcu,
26 Tinica|         blazinico in je slonela mirno; zatisnila je trepalnice,
27 Tinica|       belimi rokami. Umirale so mirno, kakor otroci. Tudi on je
28 Tinica|     Zdaj je bilo v izbi tiho in mirno; in tudi v njegovem srcu
29 Tinica|    obema rokama; zdaj je čakala mirno, da se je sklonil sam ter
30 Tinica|      ter jo poljubil na ustnice mirno in nedolžno. Tudi njegove
31 Tinica|      Namesto da bi bil grešil z mirno dušo, ker je grešiti treba
32 LepaV |        hitel preko ravni, skozi mirno spomladansko noč. Dremotna
33 Vedom |         gorelo v belem plamenu; mirno, leno se je pripogibalo
34 Vedom |    pripogibalo rumeno klasje -- mirno, leno morje daleč do obzorja,
35 Vedom |         je!" je odgovoril Jakob mirno in je prisedel. ~Večni jurist
36 Vedom |     Tako zgodaj?" je odgovorila mirno in se je ozrla nanj v ogledalu.  "
37 Vedom |        tam?" je vprašal Krničar mirno, s šaljivim naglasom. In
38 Vedom |       da bi odgovarjal istotako mirno in šaljivo. ~"Ej, slabo
39 Vedom |  vedomec!" je odgovoril Krničar mirno in je posegel po kartah... ~
40 Vedom |   dotaknila zvezd, ki so sijale mirno. ~Krničarjev obraz je bil
41 Vedom | zaškripalo, zašumelo. Ležala je mirno, gole roke na odeji. Trepalnice
42 Sreca |     prvikrat so se ob tisti uri mirno smehljale tvoje ustnice...
43 Sreca |    postelje, -- vse po vrsti in mirno. Luč je obsevala prijazno,
44 Sreca |       službo in živi! Zakaj, le mirno, prijatelj: pol leta še
45 Sreca |        bil plašen in neodločen. Mirno je stopila predenj Barica
46 Sreca |       obsojeno v smrt, naj leži mirno in čaka žalostnega konca..." ~
47 Sreca |         je viselo nad pokrajino mirno predspomladansko nebo... ~* ~"