Chapter

 1 MimoZ |    zmerom bolj upognjen je bil njegov hrbet -- čudo božje: starec
 2 MimoZ |     strahoma, kogar se dotakne njegov komolec. Oblečen je -- kaj
 3 MimoZ |        zasijala je luč tudi na njegov obraz, vsega je polila z
 4 MimoZ |      je čas! Bog z njim, nisem njegov varuh! Naj bi se ne bil
 5 OPresc|        je naglas. Čuden je bil njegov glas, razlegel se je po
 6 VTemi |       je bil podoben Ani; tudi njegov obraz je bil resen, bolj
 7 VTemi |        in v tistem hipu je bil njegov obraz zelo star. Tončka
 8 Greh  |      oči, se je zasmejal; toda njegov smeh ni bil vesel in je
 9 Greh  |  zastokalo je, zajokalo. ~Tudi njegov glas je bil stokajoč, cvileč,
10 Greh  |        je na tilniku, na hrbtu njegov porogljivi nasmeh in njegov
11 Greh  |    njegov porogljivi nasmeh in njegov hudobni, mežikavi pogled. --
12 Greh  |      se svetila, tam je bil že njegov dom. ~Postal je v veži in
13 Greh  |      je bila postelja na tleh; njegov mlajši brat je spal razgaljen
14 Greh  |        nanj, velike in svetle. Njegov brat je sedel pred njim,
15 Greh  |     besede starca in celo glas njegov je bil globok. ~Mati se
16 Tinica|     njim. ~Zmerom večji je bil njegov pogum in zmerom bolj se
17 Tinica|        povrne preteklost -- in njegov glas se je vzdignil iz njegove
18 Tinica|      ljubezni. Prijazen je bil njegov obraz samo, kadar je sanjal
19 Tinica|        spomladansko vstajenje. Njegov je bil samo greh, ki je
20 Tinica|  Khnopffov... samo greh je bil njegov; nikoli ni slikal Whistler
21 Tinica|         Bled in razoran je bil njegov obraz, nemirno so gledale
22 NaGolg|      globoko nagnila. ~"Joj!" ~Njegov krik je bil tako smešen,
23 NaGolg|     leno in udobno kakor prej; njegov obraz je bil istotako miren
24 LepaV |       Tuj in neprijazen je bil njegov pogled, zazeblo jo je na
25 LepaV |       njegove oči, je legla na njegov glas in izginila je takoj,
26 LepaV |       košatih strnjenih obrvi. Njegov obraz ni bil več tako poln
27 Zaljub|   njegove žalosti. Upàl je bil njegov obraz, neobrit; oči so gledale
28 Zaljub|      bolečine in od pijanosti. Njegov slog ni veliko prida in
29 Zaljub|        jo je; zdaj je spomenik njegov, imena tistega umetnika,
30 Zaljub|       Spremenil se je nenadoma njegov obraz, nekaj hudomušnega,
31 Vedom |      od njegovih verzov je bil njegov havelok. ~On sam je vedel,
32 Vedom |      nato izpregovoril, je bil njegov glas spet miren in skoro
33 Vedom | Krničar pa je vprašal dalje in njegov glas je bil rezek, njegove
34 Vedom |      ali resnica je, da je bil njegov obraz smrtnobled, upal in
35 Vedom |       in je prisedel v družbo. Njegov klobuk pa ni bil več pomečkan,
36 Vedom |         trd in sivobled je bil njegov obraz. ~"No, čemu odhajaš?"
37 Sreca |    Barica? Ne rabim ničesar!" ~Njegov glas je bil prijazen, ali
38 Sreca |      mrak; zato je bil nevesel njegov nasmeh. ~"Kaj nameravaš
39 Sreca |        ogledalom. Čuden je bil njegov obraz, otroški in skoro
40 Sreca |      je zaklical Franc in tudi njegov glas je bil malo hripav;
41 Sreca |      da zaklenem duri!" ~Obraz njegov je bil koščen in suh, oči
42 Sreca |       slonel študent Stržinar; njegov obraz je bil zelo nežen,
43 Sreca |     gledal iz teh lepih vrstic njegov obraz, kakor je bil prej.
44 Sreca |            Tolažil jo je, glas njegov pa je bil trpek, vsaka beseda
45 Sreca |        Gledal mu je v obraz in njegov pogled je bil plašen in