Chapter

 1 MimoZ |   ljubil... Spoznal sem tudi to dolgo procesijo, naprej hrepenečo,
 2 MimoZ |       jadra veselo mimo... Kako dolgo še?... ~******* ~ ~
 3 BrezD |    mesec dni, ali pa še prej... Dolgo že nisem bil dom in zdi
 4 OPresc|         se nam je, da hodimo že dolgo. Neprestano se je pot vzdigala
 5 OPresc|      vode. Pot je vodila mimo v dolgo in ozko dolino, nečkàm podobno. ~
 6 OPresc|         rokav. ~Nismo še hodili dolgo, ko smo opazili, da ni bilo
 7 OPresc|        pokrita. Nismo še hodili dolgo, ko smo opazili, kako so
 8 OPresc|         ne zajokali. Sedeli smo dolgo, utrujenost je lezla od
 9 OPresc|    kakor da je molila pokrajina dolgo, žalostno molitev. ~Umolknili
10 OPresc|         bili preromali večnost, dolgo, strmo in strašno pot. Na
11 OPresc|         Ni konca!" ~Ni ga bilo. Dolgo smo že hodili, ali bili
12 OPresc| premikati, privezane so bile na dolgo vrv, morale so nazaj na
13 VTemi |       mnogo. Njeno telo je bilo dolgo in neokretno, hodila je
14 VTemi |        ki so čakale v sencah že dolgo in so stopale zdaj razločno
15 VTemi |    hodila po izbi. Hodila je že dolgo, ko je mahoma postala in
16 Greh  |         žalosti in brez upanja. Dolgo že ni bílo kladivo ob bron,
17 Greh  |    zvonil! Kaj pa si počel tako dolgo tam gori?" ~Tone se je ves
18 Greh  |     odprto. ~"Kod si hodil tako dolgo?" ~"V cerkvi sem bil." ~
19 Greh  |        žalostne misli. Ležal je dolgo in senca na sosednji hiši
20 Greh  |       Poslušal je in zvenelo je dolgo, počasi je romal glas v
21 Tinica|  poželenje. ~"Kaj si počel tako dolgo? Ali se še spominjaš -- --!" ~
22 Tinica|         ki je dremal pijan pred dolgo vrsto praznih steklenic... ~
23 Tinica|          Segla sta si v roke in dolgo je ostala roka v roki. Govorila
24 NaGolg|       Fant v pisani srajci in z dolgo rdečo kravato je iztegnil
25 Zaljub|        To je vseeno. Celo tisto dolgo leto sem bil njen prijatelj --
26 Zaljub|       nosi spoštljivo tri metre dolgo svileno vlečko lepe kraljice,
27 Zaljub|       sanje mladosti! Nosila je dolgo kito z lepim rdečim trakom,
28 Zaljub|      doma, ki sem ga iskal tako dolgo, prijatelj, tako dolgo,
29 Zaljub|     tako dolgo, prijatelj, tako dolgo, in glej, zdaj sem se oddahnil,
30 Zaljub|        mestu. Prišel sem v neko dolgo vežo, tam je stalo ob zidu
31 Zaljub|        in jaz čakam, čakam tako dolgo, ah, tako težko... Glej,
32 Vedom |     torej?... Glej, tudi jaz že dolgo nisem napisal besede, tudi
33 Vedom |       se penila usta. ~Sedel je dolgo v noč, glavo sklonjeno,
34 Vedom |      zagodrnjal, je vzel iz ust dolgo pipo in je zamahnil: 'Ali
35 Sreca |      ali od tistega jutra ni še dolgo, ko sem se vzdramil in sem
36 Sreca |        nad stopnicami, zavita v dolgo sivo ruto; iz mraka so sijale
37 Sreca |        je odhajal proti peronu. Dolgo telo je bilo sklonjeno,
38 Sreca |       je stala ženska, zavita v dolgo sivo ruto, iz mraka so se
39 Sreca |   Barico prihaja teta, zavita v dolgo črno ruto, ki ji sega do
40 Sreca |   prestopil prag. Brado je imel dolgo, zakrivala mu je že vso
41 Sreca |        je meril pijan in truden dolgo pot proti domu... ~* ~Kako
42 Pozdr |         ki ni zazvenela že tako dolgo. Pisan sem bil sredi trezne
43 Pozdr |        lepo slovensko kletvico, dolgo in prisrčno kletvico...
44 Pozdr |       ležala ji je na srcu tako dolgo, dolgo in izgovorila jo
45 Pozdr |       ji je na srcu tako dolgo, dolgo in izgovorila jo je morda