Chapter

 1 BrezD |         pojdem dol," je dejal moj prijatelj in mi ni pogledal v obraz. "
 2 BrezD |   poklical z ukazujočim glasom. O prijatelj, in šel sem kakor hudodelec,
 3 LepaV |        sanj. Nič te ne vprašujem, prijatelj, odkod si, kdo si, kam te
 4 Zaljub|     poznaš predrznost mojih sanj, prijatelj, si lahko misliš po priliki,
 5 Zaljub|         ali jaz ga nimam rad. Moj prijatelj je in me jako ceni, zato
 6 Zaljub|           dolgo leto sem bil njen prijatelj -- njen prijatelj! Skril
 7 Zaljub|        bil njen prijatelj -- njen prijatelj! Skril bi glavo v blazino
 8 Zaljub|       njegove prihodnosti. Čuvaj, prijatelj, svojo preteklost, čuvaj
 9 Zaljub|           so ga v zgodovino... O, prijatelj, ljudje živ‚ večidel od
10 Zaljub|          od nekdaj in tako pozno, prijatelj, sem ga našel... No, ne
11 Zaljub|          sem ga iskal tako dolgo, prijatelj, tako dolgo, in glej, zdaj
12 Zaljub|         komaj še do kolena... Oh, prijatelj, črn kužek je capljal zraven
13 Zaljub|         mi je zjasnilo v duši. O, prijatelj, -- Bog vedi, kaj mi je
14 Zaljub|          belo oblečenih žensk. O, prijatelj, kako mlade so bile te ženske
15 Zaljub|          nogo preko nogavic -- o, prijatelj, ne govoriva o tem! Loki
16 Zaljub|     zasvirala je godba... Dovoli, prijatelj, to solzo, ki mi je orosila
17 Zaljub| pripovedovala moja lepa dama -- o prijatelj, da bi ji mogel poljubiti
18 Zaljub|          bilo. ~Kakšne so ženske, prijatelj! Pripovedujejo to in ono,
19 Zaljub|         svojo žalost sem spoznal, prijatelj, da je bila ženska. O, da
20 Zaljub|     zvezdo iz trdega papirja. "O, prijatelj, ali lestvice ni, stopnic
21 Vedom |              gorjé... in slovo in prijatelj in konec." ~To bi bil konec
22 Vedom |          in brez smotra. Izprezi, prijatelj, izprezi nemudoma ali pa
23 Vedom |       gledale topo. Ali si to ti, prijatelj? -- Kaj bi počel ti zdaj,
24 Vedom |          šaljivo. ~"Ej, slabo je, prijatelj, slabo! Dolgčas! Skoro bi
25 Vedom |           kapljice. Izgubljen si, prijatelj, žalibog! Zaradi tega ti
26 Vedom |        njem in ki ga zdaj uživaš, prijatelj, v naročju vedomca? Kaj
27 Vedom |    odpočila o pravem času... Tam, prijatelj, so še okna razsvetljena
28 Vedom |           je prebledel. ~"Potrpi, prijatelj, zdaj te pa nekaj vprašam.
29 Vedom |           sem hodil?" ~"Izkušnje, prijatelj!" ~Takrat se je vžgal čuden
30 Sreca |        rajši bi jih imel... Zdaj, prijatelj, se pričenja novo življenje;
31 Sreca |      kakor si jo ti! Ne govoriva, prijatelj, o domovini! Tolik je strah
32 Sreca |            Ne vem, kaj bo s tabo, prijatelj! Ne z deli svojimi z življenjem
33 Sreca |          od srda in od žalosti. ~"Prijatelj, prosim te, pojdi! Tudi
34 Sreca |         in živi! Zakaj, le mirno, prijatelj: pol leta še takega življenja,
35 Sreca |          bo torej še pol leta! -- Prijatelj, bodi mi prijazen, ostavi
36 Sreca |           glave!... ~Posedi malo, prijatelj, pomêni si oči, saj nisi
37 Sreca |    prispal v večnost! Vzdrami se, prijatelj, preveč prijazna bi bila
38 Sreca |        naravnost proti mizi! Kdo, prijatelj, sedi tam?" ~Sedel je za
39 Sreca |           nerodovitno zemljo... O prijatelj, ti veš, kako mogočen je
40 Sreca |    zakopal svoje visoke misli!... Prijatelj, prašam te tišje: ali so
41 Sreca |           vzdigniti glavo! Povej, prijatelj, ali je danes jasno nebo,
42 Sreca |      Zakaj me gledaš tako plašno, prijatelj? Krepko mi stisni roko!" ~
43 Sreca |       strahu. ~"Nič se me ne boj, prijatelj; tako je pač moralo biti
44 Sreca |       zemlje je segala. To si ti, prijatelj moj izza davnih časov! Poznam