Chapter

 1 MimoZ |          napotil? Postani!... No on ne postane, sam si je bil
 2 MimoZ |      ornatu, v rokah velik križ; on edini ni premikal nog; ali
 3 MimoZ |        kolobarju. Ni nosil križa on sam -- vsa dolga procesija,
 4 Greh  |     gledale so naravnost nanj in on je gledal naravnost vanje
 5 Greh  |           tako se je bližal tudi on, ni hitel več in omahoval
 6 Greh  |       bili prijazni in brez zla. On pa je šel mimo truden in
 7 Greh  |         bi zajokal na glas. Tudi on je oprl glavo ob dlan in
 8 Greh  |         je gledala za njim; tudi on se je ozrl na ovinku, zamahnil
 9 Greh  | neizmerna žalostna pokrajina, in on je sam in težko breme leži
10 Tinica|       pečenega Tinici za god, in on se je poklonil Tinici in
11 Tinica|  zahvalil. Že so se zaprle duri, on pa je stal sredi izbe in
12 Tinica|     platna, izza temnih vejic in on se je stresel, kakor da
13 Tinica|       zofi drobna bela roka. ~In on se je bližal z nerodnimi,
14 Tinica|     ozrla." ~Govorila je še, ali on je vstal, opotekel se je
15 Tinica|        mirno, kakor otroci. Tudi on je bil miren, komaj se je
16 Tinica|      povrne -- in je zaklical in on sam je čul škodoželjni grohot,
17 Tinica|      Lepa spomlad je bila zunaj, on pa jo je prepil, prespal;
18 Tinica|         Smehljala sta se obadva; on je imel rdeč, svež obraz;
19 Tinica|    telesom ter se ozrla za njim. On je stopal hitro, mudilo
20 Tinica|        in minil je kakor sen... ~On je govoril spočetka, ali
21 LepaV |          in trepetajočim srcem. ~On, na priliko, pa je pripovedoval
22 LepaV | nasmehljala bi se mu v oči. Tudi on bi se ji nasmehnil in bi
23 Zaljub|         srce, ko sem ga ugledal. On pa je bil vesel, ker me
24 Zaljub|        ali to bom že še povedal. On sam je bil kos umetnika
25 Zaljub|        da sem jo goljufal... ~In on pripoveduje. ~* ~Nisem je
26 Zaljub|    brenčala okoli njegove glave. On se je ozrl nanjo in se je
27 Zaljub|          je zadremala na stropu, on je govoril z enakomernim,
28 Zaljub|         gumb je bil vsega vzrok, on sam je bil vzrok, da je
29 Zaljub|     drugega nego cestni pometač. On pa misli trdno, da je narodov
30 Vedom |          je bil njegov havelok. ~On sam je vedel, da je njegovo
31 Vedom |       Lucija je pokazala z roko; on se je ozrl z velikimi, oteklimi
32 Vedom |       Bog vedi!" je izpregovoril on in sram ga je bilo neumnih
33 Vedom |      malo tišjim glasom. ~"No -- on in ona, kakor zmerom. Bog
34 Vedom |    imenitne, važne in neobhodne. On je hodil med njimi in je
35 Sreca |         gnevu stokajo gozdi. Ali on kobali dalje! Kobali že
36 Sreca |    naravnost pred nos. To je bil on, zdaj pa si misli filistra!"  "
37 Sreca |   domovino? In če jo je zamenjal on, kaj je nisem zamenjal jaz?
38 Sreca |       ljudem, ali sebi suženj -- on pa je suženj, kamor ga primeš! --
39 Sreca |        dika naše umetnosti. Tudi on je časih obupan in klavrn,
40 Sreca |      slovenskemu umetniku, ampak on je obupan po svoje. Ti si
41 Sreca |         bilo bi spomina po tebi, on pa bi ob takih okoliščinah
42 Sreca |         se ni znal smejati kakor on!" ~Gorjančev obraz se je