Chapter

 1 MimoZ |        prazniško, je bilo zmerom bolj zanimivo. Nič več ni bilo
 2 MimoZ |     rosnookim. Toda glej, zmerom bolj upognjen je bil njegov hrbet --
 3 MimoZ |     Drugačen je bil tvoj pogled, bolj vesel tvoj smeh, bolj ponosen
 4 MimoZ |    pogled, bolj vesel tvoj smeh, bolj ponosen tvoj korak. Zdaj
 5 BrezD |         da je domovina že zmerom bolj daleč, že bi moral zasenčiti
 6 OPresc|            Pot pa je bila zmerom bolj pusta. Navzdol je vodila
 7 OPresc|          pa se je temnilo zmerom bolj, mirno so viseli oblaki
 8 OPresc|     ravni, je pričelo pršeti. Še bolj pusta in otožna je bila
 9 OPresc|      bile zmerom večje in zmerom bolj se je udiralo. ~"Tam bi
10 OPresc|         je bila tudi meni zmerom bolj prijetna misel, da bi legel
11 VTemi |      hodila je z moškimi koraki. Bolj vesel in otročji je bil
12 VTemi |       njegov obraz je bil resen, bolj širok, toda iste sive, nezdrave
13 VTemi |          srce in je rasla zmerom bolj. ~Mati je hodila vse popoldne
14 VTemi | privadile, razločevale so zmerom bolj, ali vse, kar so razločile,
15 VTemi |     senca, razločevali so zmerom bolj in zmerom bolj so se širile
16 VTemi |         so zmerom bolj in zmerom bolj so se širile oči od strahu.
17 Greh  |       nerazločna, dremajoča luč, bolj tiha in samotna nego noč
18 Greh  |          ali bližal se je zmerom bolj in zmerom razločnejši je
19 Greh  |      legel... ~Navzdol je stopal bolj počasi, bal se je, da bi
20 Tinica|       bil njegov pogum in zmerom bolj se je bližal resnični lepoti.
21 Tinica|         je spremenil za par dni, bolj rdeč je bil in v oči se
22 Tinica|        je sanjal in je bil sam. ~Bolj nego divje življenje samo
23 Tinica|           ali že so bile kretnje bolj mehke, že je stopala mirneje
24 NaGolg|        je dalje. Obraz je bil še bolj siv in upal, ustnice so
25 LepaV |        dolga je še pot in zmerom bolj trudne so misli in nevesele.
26 LepaV |       svetlejše, ustnice so bile bolj napete in bolj rdeče, tudi
27 LepaV |   ustnice so bile bolj napete in bolj rdeče, tudi frizura je bila
28 Zaljub|          bile njegove ustnice še bolj debele, njegove roke še
29 Zaljub|          debele, njegove roke še bolj dolge in nerodne. Bil je
30 Zaljub|        dragi moj, da ni na svetu bolj žalostne praznote -- ali
31 Zaljub|     večje..." Nasmehnil se je še bolj otožno in je zamahnil odločneje,
32 Vedom |         njegovem vagabundstvu in bolj češčen od njegovih verzov
33 Vedom |          ali izgovarjal se je le bolj samemu sebi, na tihem je
34 Vedom |         in se je smehljal zmerom bolj zlobno. Nato se je ozrl
35 Vedom |        da bi se obešali sami, -- bolj komodno je tako..." ~In
36 Vedom |         so smatrali sami sebe za bolj ali manj imenitne, važne
37 Vedom |       Mihelec se je čudil zmerom bolj. ~"Kako veš, kod sem hodil?" ~"
38 Sreca |    zgrabil za lase in stresel še bolj!... ~Močnejše je zapihala
39 Sreca |     Manjši je bil od Franca, ali bolj čokat, zdravje mu je sijalo
40 Sreca |      koraki po stopnicah, zmerom bolj so razločni, bližajo se...
41 Sreca |         le malo pozneje morda in bolj polagoma, kar bi bilo še
42 Sreca |        ostre kosti, čelo je bilo bolj vzbočeno, ker so ležale