Chapter

 1 MimoZ |                                 MIMO ŽIVLJENJA~Ob prazniku je bilo, veselem,
 2 MimoZ |           Kakor onkraj sveta, onkraj življenja; nisem videl neba, ni me
 3 MimoZ |            iz nekdanjega nezavednega življenja. Zazibalo se je nekoliko,
 4 MimoZ |         nezavednega, že pozabljenega življenja. Morda sem nosil takrat
 5 Tinica|         vesel sebe in svojega novega življenja. Nič več ni bilo skrbi,
 6 Tinica|           sam nežen odsev resničnega življenja, ki ga je ustvarila njegova
 7 LepaV |           življenje; in drugo vse je življenja ponesrečen poskus..." ~Samo
 8 LepaV |              življenje; vse drugo je življenja ponesrečen poskus... ~Izpreletel
 9 Zaljub|         slučajne brce. In sredi tega življenja -- da se tako izrazim, sredi
10 Zaljub| pripovedovala lepe stvari iz svojega življenja. Prej je bila zame samo
11 Zaljub|         zazveni ob najlahnejšem dihu življenja in zveni neprestano; poslušaš,
12 Zaljub|            fanta, izbrisal sem ga iz življenja, ni ga več in jaz sem stopil
13 Vedom |             obešanje? Tista kapljica življenja, ki je v meni, je vsa tvoja,
14 Vedom |           Torej si se naveličal tega življenja?" ~"Do grla!" ~"Če je tako,
15 Vedom |            bo hotelo... Sit sem tega življenja!" ~Končal je hlastno, kakor
16 Vedom |       Zasnoval sem dramo iz kmečkega življenja na Dolenjskem... in tudi
17 Vedom |           sem dejal, da sem sit tega življenja, in zdaj šele vidim, kako
18 Vedom |              ene same ure resničnega življenja. Živeti hočem kakor drugi
19 Vedom |           Ali nisi morda že sit tega življenja?" ~Mihelec je pogledal nekoliko
20 Vedom |       naokoli, lepoto tistega malega življenja, ki ga je tako lahko in
21 Vedom |            ljubezen, ki je bila tega življenja središče in vsebina... ~"
22 Vedom |              je bil ta kratki poskus življenja. Treba je bilo najneznatnejšega
23 Vedom |        nikomur naravnost v oči. ~"Iz življenja prihajam, iz življenja!" ~"
24 Vedom |            Iz življenja prihajam, iz življenja!" ~"Kako pa je tam?" je
25 Vedom |         besed. ~"Ali v njiju je bilo življenja brez mere... onadva nista
26 Vedom |            ure njegovega vsakdanjega življenja. Tujec je bil med njimi.
27 Vedom |              odgovoril. "Sit si tega življenja, kaj ne?" se je nasmehnil
28 Vedom |         kretnja in vedomca ni več in življenja ne... ~Tiho je odprl duri,
29 Sreca |     poslednji ubogi plamenčki mojega življenja, polagoma, drug za drugim,
30 Sreca |             dokler je toliko mladega življenja v njem?" ~Hodila je hitro
31 Sreca |            omotici; to niso znamenja življenja, to je bolni nemir pred
32 Sreca |             njih? V mezincu mojem je življenja več nego v celi prostrani
33 Sreca |             zmerom še vidim znamenja življenja in tako se vrača življenje
34 Sreca |           obraz; omahnil sem in reka življenja se je izlila v moje srce.
35 Sreca |       čudnega z menoj. Okostnik brez življenja romam po ulicah, pijem čaj,
36 Sreca |              se zavedal prej svojega življenja, nisem ga videl, ne mogel
37 Sreca |        prijatelj: pol leta še takega življenja, pa ti zapojemo!" ~Sklonil
38 Sreca |           vesel in krepak in svetega življenja poln, ne zgodilo bi se bilo
39 Pozdr |             jaz sam sem bil del tega življenja, tega nerazločnega in nerazločljivega
40 Pozdr |             dihanjem veselega tujega življenja... Najina kozarca sta zvenela,