Chapter

 1 MimoZ |       se smejale rdeče ustnice; lica, pred trenotkom še tako
 2 BrezD | travnikov sence kakor sanje... ~Lica so mu bila zardela, gledal
 3 OPresc|        ni sanjal o belem kruhu; lica so mu bila bela in bolna,
 4 VTemi | vzdigniti rok, da bi si zakrila lica -- tam je vstajala misel,
 5 VTemi |     videla sta si v oči, tudi v lica sta si videla in lica so
 6 VTemi |         v lica sta si videla in lica so bila bleda. ~"Da bi bila
 7 Greh  |    zadušen vzduh mu je prhnil v lica, duh po netopirjih in kakor
 8 Greh  |        širok je bil in debel in lica so kipela od smeha. ~Utrudil
 9 Greh  |        visoko in zelo vzbočeno, lica zabuhla, sive barve, oči
10 Tinica|     samem trenotku so mu upadla lica, zarezale so se od oči do
11 Tinica|        če je bil pijan in so mu lica globoko upadla in oči zatekle,
12 Tinica|        kako so se rezale gube v lica, kako so padale oči globoko
13 Tinica|          je rezalo še globlje v lica, so padale oči še globlje... ~
14 Tinica|       mladost!... Zardela so mu lica, zasvetile so se -- oči.
15 Tinica|         začuden in prestrašen v lica, je videl samo en obraz --
16 Tinica|     molčala sta, obema so rdela lica, smehljala sta se v zadregi;
17 Tinica|         njo in je gledal nanjo; lica so mu gorela od vročine,
18 Tinica|     Tinici skoro zasmilili, ali lica so ji gorela in plameni
19 Tinica|      nočna sapa mu je dihnila v lica in delo mu je dobro, hipoma
20 NaGolg|        takoj. V polspanju so mu lica nekoliko zardela, ustnice
21 NaGolg|        očmi, zamrmral je časih; lica so bila zelo upala, bleda,
22 Vedom | kapljice potu na njegovem čelu, lica so bila razpaljena, upala
23 Vedom |    Poljubljal jo je na lase, na lica, na ustnice, dihal je težko --
24 Vedom |    pogled in mu je šinila kri v lica. ~"Ž njo hodim. Kaj ti ni
25 Vedom |        sedel. Sivobled je bil v lica in oči so se mu svetile
26 Vedom |   svetila so se mu žarko tolsta lica. ~"Drugače si govoril časih.
27 Vedom |   ogledalom še v cestni obleki, lica rahlo zardela, oči vlažne
28 Vedom |         Videl se je v ogledalu: lica so mu bila sivobleda, oči
29 Vedom |       Krničarju nem in osupel v lica. ~"No, da!" se je smejal
30 Sreca |        nad čelom, v dolga, suha lica je bila stopila kaplja rdeče
31 Sreca |          svetila so se prepolna lica in tako prijazno in tako
32 Sreca |       sega že preko Karavank in lica so jim obledela! Pokaži
33 Sreca |         izpremenil. Usehnila so lica, v očeh je ugasnil plamen
34 Sreca |        so rdeča in svetla njena lica... Sedi človek, kadi iz
35 Sreca |        je, da niso bila njegova lica nikoli tako upala in bolna,
36 Sreca |      sedela sključena za pečjó, lica uprta v dlani. Gledala ni
37 Sreca |       ker bi bile uprte v njena lica moje žareče oči, in nasmehnila
38 Sreca |         pragu bolan in beraški, lica udrta, oči brezizrazne,
39 Pozdr |     vzradostila, zažarela so ji lica, položila mi je roko okoli
40 Pozdr |        razlila sladka toplota v lica in po vsem telesu... Igral