Chapter

 1 Sreca|     sklonil glavo. ~"Ni mi mraz, Barica!" ~Z lenimi koraki se je
 2 Sreca|      neumnimi očmi. ~"Kaj čakaš, Barica? Ne rabim ničesar!" ~Njegov
 3 Sreca|       gledale hladno in trudno. ~Barica je stala na pragu; majhna
 4 Sreca|             Če me imaš kaj rada, Barica, ne reci mi nikoli več,
 5 Sreca|        sem bolan! Jaz sem zdrav, Barica, glej, zdrav, in prihodnji
 6 Sreca|   zdrznil sam. ~"Zakaj se bojiš, Barica? Tesno mi je tukaj, umrl
 7 Sreca|        zunaj je življenje -- no, Barica, jaz moram odtod! Zdi se
 8 Sreca|       duš‚... Ti nič ne razumeš, Barica, ali toliko razumi, da moram
 9 Sreca|        neumno vprašanje! Zbogom, Barica!" ~Tiho so se zaprle duri... ~
10 Sreca|        pogled. ~Prišla je v sobo Barica, s tihimi, obzirnimi koraki,
11 Sreca|      postal je sredi sobe. ~"Ne, Barica, ne bilo bi dobro, da bi
12 Sreca|          nanj. ~"Zanesi se name, Barica!" ~Že je bila legla temna
13 Sreca|        na ulico.  "Pozdravljena, Barica!" ~Ti, ki ti je srce tako
14 Sreca|    sklonil glavo. ~"Pozdravljena Barica!" ~Kaj se ni zdajle morda
15 Sreca|      sanjajočih? Ta pogled tvoj, Barica, je bil šele odgovor mojemu,
16 Sreca|       belem predpasniku je stala Barica poleg postelje, zmerom še
17 Sreca|     poslopij -- kaj si mislila, ~Barica?" ~Sklonila je glavo in
18 Sreca| odgovorila. ~"Da bi šla z menoj, Barica! Daleč ven, tja, kjer sije
19 Sreca|          si ti majhna in plašna, Barica!" ~Izpustil je njeno roko;
20 Sreca|          ljubezen!" ~"Lahko noč, Barica!" ~Šla je s tihimi koraki
21 Sreca|       kakor ta poslednji večer. ~Barica je sedela sključena za pečjó,
22 Sreca|   njegove pesmi!" se je spomnila Barica. ~Gorjanec je vstal. ~"Torej,
23 Sreca|         se je v stran. ~"Zbogom, Barica, tudi midva se še vidiva!" ~
24 Sreca|       nimaš v slovo besede zame, Barica?" ~Ni se domislil, da ni
25 Sreca|       obadva sta postala. ~"Idi, Barica, lezi v posteljo in se odeni!"
26 Sreca|      njene velike oči. ~"Zbogom, Barica!" je zaklical Franc in tudi
27 Sreca|       gledaš tako srepo v obraz, Barica? Kaj me več ne poznaš? Zelo
28 Sreca|       več ljubezni. Zdaj pokaži, Barica, koliko je vredno tvoje
29 Sreca|            Franc!" ~Zaklicala je Barica, tenek glas, poln ljubezni
30 Sreca|        se duri. Prva je na pragu Barica, zimski klobuk ima na glavi,
31 Sreca|          prinesli!... Urno čaja, Barica, in potem na voz!"... ~Kako
32 Sreca|          čisto k meni se stisni, Barica!... Poženi, voznik... Hej,
33 Sreca|       nebom... Stisni se k meni, Barica!... ~* ~Začul je glasove
34 Sreca|        kakor vojaki na paradi!" ~Barica je stala za njim, roko na
35 Sreca|         pogledale oči. ~"Potrpi, Barica, smejal se bo še kakor takrat!
36 Sreca|         Mirno je stopila predenj Barica in se mu je ozrla v lice
37 Sreca|        obe roke na rame. "Čakaj, Barica!" ~Tako globoko se je sklonil
38 Sreca|    njegovih ust. ~"Tako je prav, Barica... Bog te blagoslovi!" ~
39 Sreca|    predspomladansko nebo... ~* ~"Barica!" ~Stopila je k njemu in
40 Sreca|     čuden spomin. ~"Če ozdravim, Barica... samo pri tebi, v tihi