Chapter

 1 MimoZ |   hladán in miren -- v tisto sonce, ki je sijalo zunaj tako
 2 MimoZ |    zanimivo. Nič več ni bilo sonce veselo; težka, soparna je
 3 BrezD |     tam kakor je bilo; tisto sonce, ki je takrat veselo sijalo
 4 OPresc|    bilo, ko sem se vzdramil. Sonce je sijalo, redki, nemirni
 5 VTemi |   oblik, in tako je izginilo sonce. Vroče je bilo še zmerom
 6 Greh  |                       GREH~I Sonce se je bilo skrilo za župniškim
 7 Greh  |   tam daleč se je še svetilo sonce na belem hribu. Tja bi šel
 8 Greh  |      bi sijalo v izbo veselo sonce in na mizi bi se kadilo,
 9 Greh  |        III ~Nedelja je bila, sonce je sijalo in Tone se je
10 Greh  |      je, koder so ga nosile. Sonce se je vzpenjalo hitro, trava
11 Greh  |    je bleščalo, dasi je bilo sonce za streho. ~Vstal je in
12 Tinica|     je svet, zasvetilo se je sonce, prijazno mu je dihnila
13 Tinica|       prespal; in zdaj se je sonce že nagnilo, prišel je prepozno,
14 Tinica|     je tedaj, da še ni zašlo sonce, da še ni minila spomlad.
15 Tinica| zunaj, komaj da je še sijalo sonce. In prazne stene so gledale
16 Tinica|  Kako je sijalo spomladansko sonce, -- še tedaj je sijalo,
17 NaGolg|    ne večera. Neprestano žge sonce, težak, razpaljen je vzduh;
18 NaGolg|     naravnost v lice mu sije sonce. ~Sredi parka se igra v
19 NaGolg|  umazanih otrok. Tam pripeka sonce z največjo silo. Leni, zaspani
20 NaGolg|   pač že smrt mimo njega... ~Sonce je žgalo; v zadušnem prahu
21 LepaV |           LEPA VIDA~Zunaj je sonce, ali sonce potuje bogvekam,
22 LepaV |     VIDA~Zunaj je sonce, ali sonce potuje bogvekam, že je daleč
23 LepaV |     srce. ~Takrat pa je bilo sonce še visoko na nebu in kostanji
24 LepaV |   takrat, ko je sijalo zunaj sonce. ~Ker sta bila tako sama
25 LepaV |     je oblivalo spomladansko sonce in ki so dišale po kostanjevem
26 LepaV |        Visoko je bilo takrat sonce in kostanji so cveteli.
27 LepaV |    so cveteli. Ali zdaj hiti sonce, potuje bogvekam, in kostanji
28 Vedom |    bila mehka črna preproga, sonce je tkalo vanjo bele rože. ~
29 Sreca |        Višje se je vzdignilo sonce, v jadrnem diru se je vozilo
30 Sreca |    Daleč ven, tja, kjer sije sonce! To si mislila, glej, in
31 Sreca |   tja daleč morda, kjer sije sonce. ~Za mizo je sedel Gorjanec,
32 Sreca |   kosilo kos kruha, pa ti je sonce sijalo! Bodi vesel, prišel
33 Sreca |        O, Franc, tam doli je sonce tako lepo, ti pa si šel!" ~
34 Sreca |   danes jasno nebo, ali sije sonce? Če je oblačno, ne reci
35 Poet  |     izza holma, je že sijalo sonce jarko in veselo, kakor na
36 Poet  |  nebu. In ko je videl, da je sonce že visoko, se je spomnil
37 Poet  |     tisti uri, ko je ugledal sonce in se domislil ceste, pa
38 Poet  | trepetajoči; ali ne sije tam sonce, tam v daljavi, korak od
39 Poet  |     je mukoma: Ali ni sijalo sonce nekoč, ali se niso razprostirali