Chapter

 1 Tinica|                                        TINICA~I ~Ko je okreval od težke
 2 Tinica|               duri in v sobo je prišla Tinica in mu je prinesla na krožniku
 3 Tinica|              se razveselil neizmerno. ~Tinica je imela takrat dvanajst
 4 Tinica|             klonila malo nazaj -- ista Tinica je bila, ki se mu je bila
 5 Tinica|              videl, da še ni bila ista Tinica. Pretrde so bile črte, preneokretne,
 6 Tinica| blagoslovljenega trenotka. ~To je bila Tinica v profilu. ~Nato je slikal
 7 Tinica|    željno-boječi poljubi... To je bila Tinica v pisani ruti. ~Nato je
 8 Tinica|          pisani ruti. ~Nato je oblekla Tinica rdečo bluzo in je ogrnila
 9 Tinica|               zgornji gumb na bluzi in Tinica je položila glavo na blazinico
10 Tinica|      prestrašenim pogledom; slonela je Tinica, gledala nanj izza temnih
11 Tinica|                ustnic grde gube. "Idi, Tinica, dovolj je!" ~Odprla je
12 Tinica|                motno pred očmi. ~"Idi, Tinica, dovolj je!" ~II ~Blodil
13 Tinica|              njega in so gledale nanj: Tinica v profilu, Tinica v pisani
14 Tinica|                nanj: Tinica v profilu, Tinica v pisani ruti, Tinica v
15 Tinica|         profilu, Tinica v pisani ruti, Tinica v rdeči bluzi, Tinica z
16 Tinica|            ruti, Tinica v rdeči bluzi, Tinica z belimi rokami... Gledale
17 Tinica|                bil v njegovem glasu: ~"Tinica!" ~III ~Franc Golob je imel
18 Tinica|               praznoval vstajenje. Ali Tinica se je spremenila v tem času;
19 Tinica|                je ob zid. Tam je stala Tinica in mlad fant je stal pred
20 Tinica|             lici in bleščečimi očmi. ~"Tinica!" ~Tinica se je ozrla; suh,
21 Tinica|           bleščečimi očmi. ~"Tinica!" ~Tinica se je ozrla; suh, zoprn
22 Tinica|              belo čipkasto srajco... ~"Tinica, danes nič več..." ~Stopil
23 Tinica|                stopila sama proti nji. Tinica je vstala in se je odmaknila. ~
24 Tinica|                Zakaj si mi to storila, Tinica?" ~Stresla je z glavo, da
25 Tinica|             zlato verižico-zapestnico. Tinica je bila jako vesela in komaj
26 Tinica|             napravil na to smešno pot. Tinica ni videla njegovega obraza;
27 Tinica|                pa je bilo vse lepše in Tinica bi bila ostala do polnoči,
28 Tinica|                velikimi črnimi očmi in Tinica je vztrepetala in prebledela,
29 Tinica|              sladke in polne ljubezni. Tinica je videla, kako so tudi
30 Tinica|               vroče misli. ~"Zavij se, Tinica, stisni se k meni!" ~Tinica
31 Tinica|            Tinica, stisni se k meni!" ~Tinica je ogrnila dolg črn plašč,
32 Tinica|              grd in poln grenkobe. Ali Tinica je hodila hitro, hladno
33 Tinica|            bilo in ni se ozrla nanj. ~"Tinica!" ~Položil ji je roko okoli
34 Tinica|            nanj. ~"Zakaj se mi umikaš, Tinica? Daj, da te poljubim...
35 Tinica|              te poljubim... ljubim te, Tinica!" ~Že so bile ulice samotneje,
36 Tinica|               grenkobe. ~"Ne še domov, Tinica... idi z mano, prezgodaj
37 Tinica|            prednjo. ~Naslikana je bila Tinica in slika je bila podobna
38 Tinica|               v izbo in v izbi je bila Tinica. Kakor v megli je bila pred