Chapter

 1 OPresc|       mala, žalostna cerkev je stala na nizkem, okroglem holmu,
 2 OPresc|       tenki glas Hančin, ki je stala spredaj in je sklenila roke
 3 OPresc|      peskom posuta. Ob poti je stala sredi doline nova kapelica
 4 OPresc|  sladko hruševko. Pred nami je stala debela kmetica in nas je
 5 OPresc|    visoko ogrodje, kakor da bi stala tam smrt in zamahovala s
 6 OPresc|          Velika kmečka hiša je stala tam sredi drevja; spodaj
 7 OPresc|     žareča bela črta, mirno je stala in je izginila, za goro
 8 VTemi |        tujih ljudi. ~Tončka je stala ob oknu. ~"Glejte, tam je
 9 VTemi |      Odgovora ni bilo. ~Ana je stala sredi izbe, roke še zmerom
10 VTemi |    odpahnile same. Na pragu je stala velika senca, razločevali
11 VTemi |   prijemala za glavo, kadar je stala ob postelji ali sedela za
12 Greh  |      se križala pota in tam je stala pred štacuno debela branjevka;
13 Greh  |    prestrašil. Prišla je mati, stala je vrh stopnic in v roki
14 Greh  |    glas v dolino in tam je pač stala mati in je slišala in se
15 Greh  |       karkoli. -- ~Ob durih je stala deska prislonjena. ~-- Ali
16 Tinica|  naslonil se je ob zid. Tam je stala Tinica in mlad fant je stal
17 Tinica|       da bi ne čul, in zdaj je stala pred durmi, malo sklonjena,
18 LepaV |          Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj žal ji je
19 LepaV |      postelji in nikoli več ni stala ob ograji s tako plašnimi
20 LepaV |        izprevodnik je klical. ~Stala sta si molče nasproti, komaj
21 LepaV |          Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj žal ji je
22 Zaljub|      Zraven vsakega drevesa je stala plinova svetilka, ali brlele
23 Zaljub|      na tistem mestu, kjer sva stala ob slovesu. Čakam na tisto
24 Vedom |      dvesto korakov od poti je stala sredi travnika gruča hrastov.
25 Vedom |        durih. ~"Kje si bila?" ~Stala je pred ogledalom še v cestni
26 Vedom |        željni kremplji. Ona je stala ob durih, ki jih je mislila
27 Vedom |    tako polna? Tudi onadva sta stala ob poti in blagor jima,
28 Sreca |   hladno in trudno. ~Barica je stala na pragu; majhna je bila
29 Sreca |       in je zabavljal in če bi stala Jakopičeva skica poldrug
30 Sreca |      velika in prazna, miza je stala kakor sredi poljane, Stene
31 Sreca |         V belem predpasniku je stala Barica poleg postelje, zmerom
32 Sreca |      jo je za roko. ~"Ali nisi stala ob oknu prej?" ~"Da, Franc!" ~"
33 Sreca |          Dala mu je roko in je stala pred njim, majhna in drobna;
34 Sreca |       ne upa ostati sam doma. ~Stala je nad stopnicami, zavita
35 Sreca |  Postani še malo, ni še čas!" ~Stala sta si nasproti, nista si
36 Sreca | stopnicah zunaj, v poltemi, je stala ženska, zavita v dolgo sivo
37 Sreca |    pogled na steklenico, ki je stala sredi mize. ~"Poznaš ga.
38 Sreca |  vojaki na paradi!" ~Barica je stala za njim, roko na njegovi